Tožba zaradi prisiljevanja k plačilu sodne takse OS v Ljubljani

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj: Tehnokrat d.o.o., Polanškova 23, 1000 Ljubljana,
ki ga zastopa odgovorna oseba Pavla Murekar

TOŽBA
zoper Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne
26. oktobra 2005, ki nima podlage v PDEU

in

Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o izvedbenih
ukrepih za njeno uporabo, ki se ne uporablja

in

zahteva za plačilo odškodnine Perko Pavlu in Perko Janki zaradi
prodaje nepremičnine v višini 1 milijona EUR

vlagatelj

1 x

listine

1 Strokovni sodelavec Okrožnega sodišča v Ljubljani Miha Kuplenik, l.r., ki ni sodnik, kar pomeni, da ni pristojen za sojenje na podlagi zakona, je dne 17. oktobra 2017 pripravil osnutek sklepa v pravdni zadevi tožeče stranke: 1. PAVEL PERKO in 2. JANKA PERKO, oba Gmajna 47, Notranje Gorice, ki ne moreta biti tožeči stranki na podlagi zakona, zoper toženo stranko: 1. SBERBANK BANKA d.d., Dunajska cesta 128a, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Zaman d.o.o., ki ni zakoniti zastopnik banke na podlagi zakona, in 2. BRANKO BRINŠEK, Litijska cesta 317/g, Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška pisarna Žejn d.o.o. iz Ljubljane, ki ni zakoniti zastopnik fizične osebe na podlagi zakona, zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, ki je pravdne stranke niso sklenile, zaradi česar ne morejo biti pravdne stranke na podlagi zakona, s katerim je sklenil, da se prvo tožeči stranki Pavlu Perku in drugo tožeči stranki Janki Perko, oba Gmajna 47, 1357 Notranje Gorice, izreče vsakemu posebej denarna kazen po 200,00 EUR zaradi zlorabe pravnega sredstva, ki ga ni mogoče zlorabiti, ki sta jih prvo in drugo tožeča stranka dolžni v 15 dneh od vročitve tega sklepa vsaka posebej plačati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ni prejemnik denarnih kazni na podlagi zakona, št. SI56 0110 0845 0001 191, sklic št. 008 0201 0084314, da ne bo izvršbe, ki nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu, zaradi česar je v celoti nepravilen in nezakonit.

2 Obrazložitev strokovnega sodelavca Mihe Kuplenika, l.r., da sta tožeči stranki vlogo »ugovor in zahteva« z identično ali podobno vsebino kar petkrat, in sicer dne 3.2.2017 (red. št. 35), o čemer je bilo odločeno s sklepom z dne 13.2.2017 (zavrnitev) (red. št. 37), dne 1.3.2017 (red. št. 38), kar se je obravnavalo kot pritožba zoper sklep na red. št. 37 in o čemer je odločajo Višje sodišče v Ljubljani (zavrnitev), dne 13.4.2017 (red. št. 43) kot »ugovor« na odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, o čemer je bil tudi izdan sklep o zavrženju (red. št. 44) ter dne 13.5.2017 (red. št. 45), kar je odziv tožečih strank na prejšnji sklep. Takšen odziv je sodišče upoštevalo kot pritožbo zoper sklep z dne 4.5.2017 (red. 44). Zaradi slednje pritožbe je bil tožnikoma dne 12.6.2017 (red. št. 52) izdan plačilni nalog, kjer sta ponovno podali »ugovor in zahteva« dne 14.6.2017 (red. št. 53).

3 Kot je sodišče že uvodoma povzelo, sta tožeči stranki vlogo »ugovor in zahteva« z identično ali podobno vsebino vložili kar petkrat. Nazadnje sta takšen ugovor podali 14.6.2017. Vendar je že po vsebini jasno, da sploh ne ugovarjata plačilnemu nalogu z dne 12.6.2017 v znesku 33,00 EUR, temveč nasprotujeta »sklepu o zavrženju ugovora«. Pri tem se ukvarjata s takso (kot tudi v prejšnjih vlogah) glede tožbe (6 mesečnih obrokov po 112,50 EUR) in ne s takso glede pritožbe. Gre za očiten protest tožnikov zoper avtoriteto sodišča in ne gre za »protest« zoper konkretno sodno odločitev. Svoj prezir do Okrožnega sodišča v Ljubljani sta želeli izraziti tako, da sta neutrudno vlagali vloge »ugovor in zahteva« z identično ali podobno vsebino. In to kljub temu, da je zadeva s takso, zoper katero ugovarjata v vlogi »ugovor in zahteva«, že bila predmet presoje višje instance in je tako postala pravnomočna dne 28.3.2017. Tudi zoper odločitev Višjega sodišča v Ljubljani sta vložili »ugovor in zahtevo«. Na pravnomočnost zadeve jih je sodišče opozorilo v obrazložitvi s sklepom z dne 4.5.2017. Kljub temu sta vztrajali z vlaganjem po vsebini podobnih in identičnih vlog. S takšnim početjem sta očitno zlorabili svojo pravico do pravnega sredstva, saj njun cilj ni bilo izpodbijanje konkretne sodne odločitve, temveč avtoritete sodišča.

4 Tako sodišču ni preostalo drugega, kakor da tožeči stranki denarno kaznuje na podlagi 109. člena ZPP v povezavi s 11. členom ZPP. S tem namreč ne želi odvzeti pravice do sodnega varstva ali »utišati« stranki temveč zavarovati ugled ter avtoriteto sodišč kot tudi celotno sodno vejo oblasti. To pa je tudi namen denarnega kaznovanja.
5 Sodišče je pri odmeri višine denarne kazni upoštevalo vztrajnost tožečih strank pri vlaganju vlog z identično ali podobno vsebino. Večina tej vlog ni imela nikakršne veze s konkretno odločitvijo. Kot oteževalno okoliščino pri odmeri višine denarne kazni, je sodišče upoštevalo tudi prezir, ki sta izkazali do avtoritete Višjega sodišča v Ljubljani. Namreč svoje nestrinjanje s sodno odločitvijo višje instance sta izrazili tako, da sta zoper takšno odločitev ponovno vložili vlogo »ugovor in zahteva«. Sodišče je pri tem upoštevalo dejstvo, da ta vloge vlagali kot pravna laika. Vendar ne more ostati nepomembno dejstvo, da ju je sodišče tudi s sklepom z dne 4.5.2017 opozorilo, da je odločitev, katero izpodbijata z ugovorom, pravnomočna po presoji Višjega sodišča v Ljubljani. To ju ni ustavilo in sta z zlorabo pravnega sredstva nadaljevali, saj sta dne 14.6.2017 ponovno vložili »ugovor in zahteva« z identično vsebino. Kot olajševalno okoliščino je upoštevalo njuno socialno stanje, saj sta bili deležni socialne dobrote (!) v obliki obročnega plačevanja takse. Glede na opisane okoliščine je primerna in pravična denarna kazen v višini 200,00 EUR za vsako tožeč stranko posebej (I. točka izreka).

6 Prvo in drugo tožeča stranka sta dolžni svojo obveznost poravnati tako, da v 15 dneh od vročitve tega sklepa vsaka posebej plača znesek 200,00 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0845 0001 191, sklic št. 008 0201 0084314, da ne bo izvršbe.

7 Okrožno sodišče v Ljubljani ni dobrotnik! Zakon o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s pristojnostjo in sestavo sodišča določa, da sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (17. člen ZPP), kar pomeni, da je osnutek izpodbijanega sklepa o denarni kazni, ki ga je pripravil strokovni sodelavec Okrožnega sodišča v Ljubljani Miha Kuplenik, l.r., ki ni sodnik, zaradi česar ni pristojen za odločanje, v pravdni zadevi tožečih strank, ki ne moreta biti tožeči stranki za ugotovitev ničnosti pogodbe (pcto 25.000,00 EUR), ki je nista sklenili, na podlagi katere bi sodišče moralo presoditi, da ni pristojno za odločanje in jo zavreči, v celoti nepravilen in nezakonit.

8 Na podlagi določbe 274. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, kar pomeni, da bi morala biti izpodbijana tožba tožečih strank zoper toženi stranki, ki nista skleniteljici kreditne pogodbe, zaradi česar ne izkazujeta pravne koristi za njeno vložitev, zavržena s sklepom, ki je takse prost, zaradi česar gre v izpodbijanem primeru za pranje denarja s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani!

9 Kot izhaja iz Pogodbe o odstopu terjatve , ki nima materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar je nezakonita, sklenjene med Volksbank – Ljudska banka d.d., ki je prenehala obstajati, in Brankom Brinškom, ki je fizična oseba, ki ne more biti prevzemnik kreditne pogodbe na podlagi zakona, je Volksbank – Ljudska banka d.d. sklenila pogodbo o kreditu s podjetjem P.K.G. d.o.o.- v stečaju, ki je bil končan brez razdelitve upnikom, kar pomeni, da terjatev ne obstaja, da ki ga ni mogoče zavarovati s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani o zastavni pravici na nepremičnini , ki ne more biti v postopku izvršbe zavarovane terjatve v višini 57.534.087,53 SIT (sedaj 240.085,49 EUR), ki ni bila ugotovljena s tožbo, ki je obdavčljiva, ki je na podlagi zakona ni mogoče odplačno odstopiti iz razloga, ker fizična oseba ne posluje, kar pomeni, da je ne more prevzeti, za ceno v višini 40.000.000,00 SIT (sedaj 166.917,04 EUR), ki jih Branko Brinšek ni plačal, ker jih ni imel, ki so obdavčljivi z DDV in z dohodnino fizične osebe, kar pomeni, da gre za davčno utajo v skupni višini 100.000 EUR!

10 Branko Brinšek, ki ni prevzemnik terjatve na podlagi zakona, je prevzeto terjatev odstopnika v višini 57.534.087,53 SIT (sedaj 240.085,49 EUR), ki ni bila ugotovljena s tožbo, ki je obdavčljiva, »odstopil« Frančiški Erzar , ki je fizična oseba, ki ne posluje, zaradi česa je na podlagi zakona ne more prevzeti, za ceno v višini 60.000.000,00 SIT (sedaj 250.375,56 EUR), ki jih Frančiška Erzar seveda ni plačala, ker jih ni imela, ki so obdavčljivi z DDV in z dohodnino fizične osebe, kar pomeni, da gre za novo davčno utajo v skupni višini 100.000 EUR!

11 Na podlagi zaznambe v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, vlož. 28.9.1998, Dn št. 15844/1998, se po sklepu o izvršbi tega sodišča z dne 22.11.1999, In 540/98 zaznamuje uvedba dražbenega postopka zaradi poplačila izvršljive terjatve upnika Volksbank – Ljudska banka d.d., Ljubljana, v znesku 35.079.670,10 SIT s pp, po sporazumu in sklepu naslovnega sodišča, opr. št. II R 1140/96 z dne 12.8.1996, z vrstnim redom vknjižene zastavne pravice za to terjatev po zap. št. 1 imetnika Volksbank – Ljudska banka d.d., Sberbank d.d. in Frančiške Erzar, Vopovlje 31, Cerklje na Gorenjskem, ki je fizična oseba, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, od leta 1998, vse na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, kar vse pomeni, da gre za kaznivo dejanje goljufije!

12 Na podlagi 153. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ lahko upnik v primeru, če dolžnik ne plača terjatve, s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, kar pomeni, da je izpodbijana tožba dolžnikov, naj se zastavljena nepremičnina ne proda, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita in zato takse prosta, zaradi česar je izpodbijan plačilni nalog za obročno plačilo sodne takse s strani dolžnikov, ki ne izkazujeta pravne koristi za vložitev tožbe, zaradi česar ne moreta biti tožeči stranki na podlagi zakona, v celoti nepravilen in nezakonit in predstavlja pranje denarja s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani!

13 Na podlagi zgoraj citirane določbe 153. člena SPZ je tožeča stranka Frančiška Erzar, ki bi morala vložiti tožbo, da se nepremičnina, ki ni bila zastavljena, lahko proda in zanjo plačati sodno takso za tožbo za terjatev v višini 146.384,87 EUR, ki si jih je omislila, v višini 6.100,00 EUR, kar je 6x več, kot je znašala taksa za dolžnika, ki ne moreta vložiti tožbe, zaradi česar ne moreta biti zavezanca za plačilo, kar vse pomeni, da gre v primeru izpodbijane odredbe o prodaji nepremičnine na predlog Frančiške Erzar, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, ki ni vložila tožbe, da se nepremičnina proda, za pranje denarja s strani sodišča, ki državi ni zagotovilo prihodka iz naslova sodne takse in prodaja nepremičnino brez kakršne koli zakonske podlage!

14 Sodišče je državni organ, ki ne posluje in nima prihodkov, ki so lahko samo posledica poslovanja in so obdavčljivi, kar pomeni, da gre v primeru izpodbijane izvršbe s prodajo nepremičnine s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni prodajalec na podlagi zakona, v korist Frančiške Erzar, ki je fizična oseba, ki ne more biti upnik za 146.384,87 EUR, ki niso bili ugotovljeni s tožbo, za prenos premoženja oz. skrivanje in prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi s premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma za pranje denarja, ki je predmet sankcioniranja in odškodnine v višini 1 milijona EUR!
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta

15 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in še zlasti prvega in tretjega stavka drugega odstavka člena 47(2), ki jih člen 47 nima, in člena 95 Pogodbe v zvezi z uporabo stopenj, ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranja terorizma, ki niso predmet urejanja iz naslova pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi česar je izpodbijana Direktiva, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, milo rečeno v celoti nepravilna in nezakonita in bi jo moralo naslovno sodišče odpraviti in razveljaviti po uradni dolžnosti.

16 Identiteta stranke ni predmet ugotavljanja, zaradi česar je izpodbijana direktiva, ki ni predmet urejanja s strani izdajateljev, v celoti nepravilna in nezakonita! Če ste imeli v mislih ustanovitelja, je določen z zakonom in ga ni mogoče spremeniti brez sodne odločbe, gre v primeru Okrajnega (priloga 3) oziroma Okrožnega sodišča v Ljubljani (priloga 4) ni mogoče preverjati, ker ga nima. Če pa ste imeli v mislih zastopnika, je razviden iz registra. V primeru Okrajnega sodišča v Ljubljani ni naveden, v primeru Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je to Žibert Marjetica, predsednik sodišča, ki ni predmet preverjanja! Sodišče je državni organ, ki ne posluje, kar pomeni, da sta dodeljeni matična oz. davčna številka nezakoniti. Sodišče ne posluje, zaradi česar ne bi smelo imeti odprtega TR, zaradi česar so v registraciji (priloga 4) navedeni transakcijski računu pri Uradu za javna plačila oz. NLB d.d., ki nimajo podlage v zakonu, nezakoniti.

17 Tovrstno preverjanje lastništva pravnih oseb in politične izpostavljenosti državljanov, ki ga plačujete iz proračunskega denarja, nima nikakršnega pravnega učinka! Nasprotno, država in institucije, ki jih poskušate izvzeti iz Direktive, perejo denar z zlorabo položaja v postopkih, ki jih vodijo in sebi ali drugim osebam pridobivajo premoženjsko in nepremoženjsko korist s preprodajo premičnin, nepremičnin, opredmetenih in neopredmetenih, pravnih in drugih listin v vseh mogočih oblikah na način, da dejanske lastnike preprosto zbrišejo iz evidence. Glede na to, da imajo(te) javna naročila, navedeno pomeni, da so (ste) lahko na podlagi zakona samo dolžniki, ne morete pa biti upniki, zaradi česar je tovrstno prisilno izvrševanje na premoženje domnevne dolžnice, ki ni dolžnica na podlagi zakona, s strani sodišča, ki ni pristojno za izvršbo na podlagi zakona, v korist Zavarovalnice Sava d.d., ki ne more biti upnik, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil razen, da obvladuje sodišče, s katerim posluje, zato tudi lahko kadarkoli naroči, da mora njen predlog izvršiti, v nasprotju z namenom, za katerega je bila sprejeta Pogodba in zato popolnoma nezakonito!

11 Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi (2. odstavek člena 13 PDEU), kar pomeni, da je izpodbijana Direktiva, ki ni s področja Evropskega parlamenta niti Sveta, ki sta jo izdala, in Direktiva Komisije za njeno uporabo, ki se ne uporablja, v celoti nepravilna in nezakonita.

12 Preverjanje identitete in politične pristojnosti ni predmet urejanja z zakonom, kar pomeni, da je implementacija izpodbijanih direktiv v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranje terorizma, ki nima podlage v Ustavi RS, neustaven. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki so predmet implementacije v zakon, so zavezujoče izključno za države članice, ki so zavezanci na podlagi zakona, kar pomeni, da je izpodbijana direktiva, ki se nanaša na zavezance, ki niso predmet urejanja, nezakonita.

13 Pranje denarja ni predmet urejanja z zakonom, zato izpodbijane direktive ni mogoče uporabiti. V naravi vsake pravne norme je, da je kršena. Če ni verjetnosti, da bi bila norma kršena, potem taka norma ni potrebna, kar je tudi odlično merilo za razlikovanje med pravnimi normami in med t.i. tehničnimi pravili, katerih namen ni reagirati na kršenje, marveč zgolj usklajevati obnašanje ljudi. Kršenje norme torej ne more biti razlog za dvom o njeni veljavnosti, ampak je, nasprotno, pogoj za njeno smiselnost (Boštjan M. Zupančič, Pravo in prav, Eseji o pravni državi, Ljubljana 1990, II. str. 22, 23)
Glede na vse zgoraj navedeno so določbe v zvezi s sankcioniranjem zavezancev, ki niso zavezanci na podlagi zakona, na način, da lahko v primeru, če se mu oseba ne podredi in ne pride na preverjanje, izreče denarno kazen, popolnoma nesmiselne.

14 Okrožno sodišče v Ljubljani je prejemnik 87.945.825,45 EUR javnih plačil od tega je 73.850.169,43 EUR nakazalo samo sebi, 7.246.631,61 EUR pa s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ni plačnik Okrožnega sodišča na podlagi zakona, ga pa zato obvladuje z navodili, in plačnik neverjetnih 459.274.752,47 EUR , od tega 179.797.857,22 EUR za plače 100 sodnikov in 410 strokovnih sodelavcev, ki nimajo podlage v Zakonu o proračunu Republike Slovenije, kar pomeni, da so nezakoniti, 31,5 milijona EUR POŠTI SLOVENIJE, čeprav nima na podlagi zakona nobenega javnega pooblastila za pošiljanje sklepov o izvršbi po pošti, 13,8 milijona EUR Republiki Sloveniji, zaradi česar dovoljuje rubežu nepremičnin, ki mu ni mogoče ugovarjati, 13,5 milijona EUR za druga plačila, karkoli že to je, ki so že zaradi tega, ker niso znana, nezakonita, 8,97 milijona EUR Avtorski agenciji Slovenije d.o.o., ki je samo drugo ime za pranje denarja, neverjetnih 6,1 milijona EUR za avtorske pogodbe, ki so tudi edine, za katere sodišče razume, da so prostovoljne in zato niso predmet izvršbe, ker so sklenjene z njimi samimi oziroma njihovimi povezanimi osebami, 6 milijonov EUR zasebni družbi za varovanje Sintal d.o.o., ki nima vpisanega ustanovitelja, 3,6 milijona EUR družbi EXTRA LUX d.o.o., Strokovnjaki na področju oskrbovanja s pisarniškimi pripomočki, papirjem, računalniško in tiskalniško opremo soustanovitelja BVS Commerce System d.o.o., društva za spoljnu i unutrašnju trgovinu, Beograd (Vračar), 2,6 milijona EUR Zavarovalnici Triglav d.d., ki lahko v zameno izvršuje zavarovalnino na nepremičnine, 2,3 milijona EUR MK Trgovina d.o.o., 2,2 milijona EUR JP Telekom d.d., 1,9 milijona EUR JP Energetika d.o.o., neverjetnih 487.016,19 EUR dvornemu izvršitelju Marjanu Hojsu, ki je že dve leti v pokoju, pa še vedno prejema javna sredstva na neobstoječ TR, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil, 423.890,45 EUR družbi za varovanje G7 d.o.o. – v stečaju, 414.345,66 EUR družbi za Istrabenz plini d.o.o., 375.833,93 EUR nekdaj državni založniški družbi DZS d.d., 331.962,56 EUR odvetniški družbi Škerlj o.p., d.o.o., 305.036,52 EUR Telekomu Slovenije d.d. in 277.381,48 EUR Zavarovalnici Sava d.d., ki tako kot vseh 1772 pravnih in fizičnih oseb s plačilnega seznama sodišča nikoli niso dolžniki, upniki pa že na podlagi predloga, ki mu na podlagi zakona ni mogoče ugovarjati, ker ga sodišče vedno zavrne kot neutemeljenega, čeprav je na podlagi zakona dovolj, da je obrazložen, zaradi česar seveda običajni državljani, nimamo nobene možnosti, uspeti!

7 Glede na to, da je Velika Britanija s tisočletnim pravnim redom v celoti odklonila pravni red Evropske unije, to pomeni, da je izpodbijana direktiva, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi, sprejeta v škodo državljanov držav članic, popolnoma nesmiselna, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njen sprejem.
15 Glede na zgoraj navedeno oškodovana Perko Pavel in Perko Janka zahtevata, da jima Evropski parlament in Svet nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo zaradi protizakonite prodaje nepremičnine v višini 1 milijona EUR s plačilom na TR, ki bo sporočen naknadno.

Ljubljana, 13.11.2017 Tehnokrat d.o.o.

Poslano v vednost:
– Okrožno sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana