Tožba zaradi pranja denarja s prodajo tuje nepremičnine

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj: Tehnokrat d.o.o., Polanškova 23, 1000 Ljubljana,
ki ga zastopa odgovorna oseba Pavla Murekar

TOŽBA
zoper Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne
26. oktobra 2005, ki nima podlage v PDEU

in

Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o izvedbenih
ukrepih za njeno uporabo, ki se ne uporablja

in

zahteva za plačilo odškodnine Perko Pavlu in Perko Janki zaradi
prodaje nepremičnine v višini 1 milijona EUR

vlagatelj

1 x

listine

1 Gospodarska družba BIG-FIS d.o.o., Cesta v Kleče 12, 1117 Ljubljana, je dne 02.08.1996 z Ljudsko banko – Volksbank d.d., Miklošičeva 30, 1000 Ljubljana, sedaj Sberbank banka d.d. , ki ima za skoraj 1,2 milijardi javnih plačil in posluje z državnimi organi, ki niso plačniki na podlagi zakona, ustanoviteljev, fizičnih, pravnih in navideznih oseb, ki ne morejo biti ustanovitelji na podlagi zakona, med njimi tudi Republika Slovenija, zaradi česar je obvladovala sodišča, sklenila kreditno pogodbo o kratkoročnem revolving kreditu, ki nima podlage v zakonu, v višini 25.000.000,00 SIT (sedaj 104.323,15 EUR) , ki jo je sodišče po uradni dolžnosti zaznamovalo na nepremičnino vlož. št. 3489 k.o. 1724 Brezovica, last zastaviteljev, ki ne moreta biti zastavitelja nepremičnine v korist gospodarske družbe na podlagi zakona, kar vse pomeni, da je vknjižba zastavne pravice št. Dn 7305/1906 z dne 12.8.1996 , ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita.

2 Ker je Tušek Lidija, Adamičeva 20, 1117 Ljubljana, ki je prejela celoten znesek kredita v gotovini, 6.9.1996 umrla, je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki vodi izpodbijano prodajo nepremičnine, po uradni dolžnosti, ki ni dolžnost sodišča, s svojim sklepom o izvršbi z dne 22.11.1999, In 540/1998, zaznamovalo uvedbo dražbenega postopka zaradi poplačila izvršljive terjatve upnika Volksbank – Ljudska banka d.d., Ljubljana, v znesku 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR) s pp, po sporazumu in sklepu tukajšnjega sodišča, opr. št. II R 1140/96 z dne 12.8.1996, z vrstnim redom vknjižene zastavne pravice za to terjatev pod zap. št. 1, ki ni podlaga za uvedbo dražbenega postopka na podlagi zakona, kar pomeni, da je nezakonita.

3 Okrajno sodišče v Ljubljani je na tožbo upnice, Volksbank – Ljudska banka d.d., Miklošičeva 30, Ljubljana, zoper Tušek Damirja, Adamičeva 20, 1117 Ljubljana, dediča Tušek Lidije, zaradi plačila 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR) s pp razsodilo , da je toženec Tušek Damir dolžen tožnici Volksbank – Ljudska banka d.d. Ljubljana, znesek 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR) z obrestmi, kot jih določa sklep tožnice, od zneska 25.009.000,00 SIT (sedaj 104.360,71 EUR) za čas od 17.6.1998 do plačila, od zneska 10.070.670,10 SIT (sedaj 42.024,16 EUR) pa za čas od 19.8.1998 do plačila, ter ji povrniti 860.602,00 SIT (sedaj 3.591,23 EUR) njenih pravnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1999 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Višji obrestni zahtevek se zavrne.

4 Volksbank – Ljudska banka d.d., Miklošičeva 30, Ljubljana, ki ne more biti stečajna upnica na podlagi zakona, je po odvetnici Ireni Kočevar, ki ni zakoniti zastopnik banke, dne 27.09.1999 v stečajno maso dolžnika BIG FIS d.o.o., Ljubljana, Vrh pri Višnji Gori 6, Višnja Gora, zoper katerega se vodi stečajni postopek pod opr. št. 62-63/99 z dne 06.08.1999, prijavila terjatve po kreditni pogodbi št. 08-2/93 za dodelitev kratkoročnega kredita v višini 2.500.000,00 SIT (sedaj 10.432,31 EUR) s pogodbeno obrestno mero R+20%, h kateri je bilo sklenjenih pet aneksov, s katerimi je upnika podaljševala rok zapadlosti. Obveznosti po navedeni pogodbi na dan uvedbe stečaja znašajo 3.810.103,80 SIT (sedaj 15.899,28 EUR) in dne 02.08.1996 kreditno pogodbo o kratkoročnem revolving kreditu št. 206/II-96, ki je delno odplačana. Neodplačani del kredita na dan uvedbe stečaja znaša 8.377.954,90 SIT (sedaj 34.960,59 EUR), kar je še vedno 5-krat manj, kot je ugotovilo Okrajno sodišče v Ljubljani na podlagi tožbe. Skladno z navedenim je Volksbank – Ljudska banka d.d., ki ne more biti stečajna upnica na podlagi zakona, v stečajno maso stečajnega dolžnika BIG FIS d.o.o. Ljubljana, prijavila terjatev v znesku 12.188.058,70 SIT (sedaj 50.859,87 EUR) z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi v višini TOM od 24.7.1999, zaradi česar bi moral biti izpodbijan izvršilni postopek ustavljen po uradni dolžnosti, hipoteka pa izbrisana (132. člen ZFPPIPP).
5 Sberbank banka d.d., Dunajska cesta 128a, Ljubljana, pravna naslednica Volksbank -Ljudske banke d.d., je s Tušek Damirjem, Adamičeva cesta 20, Ljubljana, in Potočnik Eldo Marijo, Adamičeva cesta 20, Ljubljana, kupcem nepremičnine z ID znakom 1738-3142-27, ki je predmet dedovanja, dne 14.01.2014 sklenila izvensodno poravnavo , s katero so se dogovorili, da bo Tušek Damir za dokončno poravnavo obveznosti do Sberbank banke d.d., ki izhajajo iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 696/98, in znašajo 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR) z obrestmi, od zneska 25.009.000,00 SIT (sedaj 104.360,71 EUR) za čas od 17.6.1998 do plačila, od zneska 10.070.670,10 SIT (sedaj 42.024,16 EUR) pa za čas od 19.8.1998 do plačila, ter ji povrniti 860.602,00 SIT (sedaj 3.591,23 EUR) njenih pravnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1999 do plačila, plačal znesek 38.000,00 EUR na transakcijski račun banke št. SI56 0100 0000 3029 005, odprti pri Banki Slovenije. Sberbanka d.d. pa izrecno izjavlja, da se v primeru pravočasnega plačila (tj. do 7.2.2014) šteje, da so s plačilom zneska 38.000,00 EUR v celoti poravnane vse obveznosti Tušek Damirja in Marije Elde Potočnik do Sberbank banke d.d., ki izhajajo iz:
– pravdne zadeve, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. II P 696/98,
– izvršilne zadeve, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. I 773/2009,
– pravdne zadeve, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. P 1486/2010,
– pravdne zadeve, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. P 918/2012-II,
– izvršilne zadeve, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, opr. št. Om 219/2012.

6 Namesto, da bi ustavilo izpodbijan izvršilni postopek zaradi terjatve, ki je predmet stečajne mase, je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 29.03.2010 potem, ko predlog za zaznambo hipoteke odvetnika Hartman Zorana iz Ljubljane z dne 14.01.2009 ni uspel, dne 27.01.2010 zaznamovalo izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14.02.2005, opr. št. In 1998/00540-10, da se pri zaznambi uvedbe dražbenega postopka pod Dn. št. 15844/1998 po sklepu o izvršbi tega sodišča z dne 22.11.1999, In 540/98, zaradi poplačila izvršljive terjatve upnika Volksbank – Ljudska banka d.d., Ljubljana, v znesku 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR), s pp, ki je bila poravnana, po sporazumu in sklepu naslovnega sodišča, ki ni pristojno za njegovo izdajo na podlagi zakona, opr. št. II R 1140/96 z dne 12.08.1996, z vrstnim redom vknjižene zastavne pravice za to terjatev pod zap. št. 1 vknjiži novo upnico Frančiško Erzar, Vopovlje 31, Cerklje na Gorenjskem, ki je fizična oseba, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, kar za 14 let nazaj (priloga 5), kar vse pomeni, da gre za kaznivo dejanje zlorabe položaja s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zaznambo izvršilo.

7 Sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Nataša Štefanec Pančur je dne 11.02.2010 izdala prvo odredbo o prodaji na 1. javni dražbi , ki ni pravni akt, upnika Erzar Frančiške, Vopovlje 31, Cerklje, ki je fizična oseba, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, kar pomeni, da je na podlagi zakona ne zastopa odvetnik, zoper dolžnika, ki nista dolžnika na podlagi zakona, kar pomeni, da ju na podlagi zakona ne zastopa odvetnik, zaradi izterjave 146.384,87 EUR, ki so bili ugotovljeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 696/98 z dne 18.03.1999, upnika Sberbank banka d.d. in dolžnika Tušek Damir (priloga 6), ki so bili poravnani (priloga 8), drugo odredbo o prodaji na 1. javni dražbi z dne 15.10.210, tretjo odredbo o prodaji na 1. javni dražbi z dne 28.11.2012, četrto odredbo o prodaji na 2. javni dražbi z dne 16.12.2014, peto odredbo o prodaji na 3. javni dražbi z dne 13.09.2017, ki je prepozna, šesto odredbo o prodaji na 2. javni dražbi z dne 11.10.2016 in sedmo odredbo o prodaji na 3. javni dražbi z dne 20.12.2017, upnika, ki ni vložil tožbe, da se nepremičnina proda (153. člen SPZ), ki nima materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar je nezakonita!
8 Okrajno sodišče v Ljubljani ni dobrotnik! Zakon o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s pristojnostjo in sestavo sodišča določa, da sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (17. člen ZPP), kar pomeni, da je osnutek izpodbijanega sklepa o denarni kazni, ki ga je pripravil strokovni sodelavec Okrožnega sodišča v Ljubljani Miha Kuplenik, l.r., ki ni sodnik, zaradi česar ni pristojen za odločanje, v pravdni zadevi tožečih strank, ki ne moreta biti tožeči stranki za ugotovitev ničnosti pogodbe (pcto 25.000,00 EUR), ki je nista sklenili, na podlagi katere bi sodišče moralo presoditi, da ni pristojno za odločanje in jo zavreči, v celoti nepravilen in nezakonit.

9 Na podlagi določbe 274. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, kar pomeni, da bi morala biti izpodbijana tožba tožečih strank zoper toženi stranki, ki nista skleniteljici kreditne pogodbe, zaradi česar ne izkazujeta pravne koristi za njeno vložitev, zavržena s sklepom, ki je takse prost, zaradi česar gre v izpodbijanem primeru za pranje denarja s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani!

10 Na podlagi 153. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ lahko upnik v primeru, če dolžnik ne plača terjatve, s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, kar pomeni, da je izpodbijana tožba dolžnikov, naj se zastavljena nepremičnina ne proda, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita in zato takse prosta, zaradi česar je izpodbijan plačilni nalog za obročno plačilo sodne takse s strani dolžnikov, ki ne izkazujeta pravne koristi za vložitev tožbe, zaradi česar ne moreta biti tožeči stranki na podlagi zakona, v celoti nepravilen in nezakonit in predstavlja pranje denarja s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani!

11 Na podlagi zgoraj citirane določbe 153. člena SPZ je tožeča stranka Frančiška Erzar, ki bi morala vložiti tožbo, da se nepremičnina, ki ni bila zastavljena, lahko proda in zanjo plačati sodno takso za tožbo za terjatev v višini 146.384,87 EUR, ki si jih je omislila, v višini 6.100,00 EUR, kar je 6x več, kot je znašala taksa za dolžnika, ki ne moreta vložiti tožbe, zaradi česar ne moreta biti zavezanca za plačilo, kar vse pomeni, da gre v primeru izpodbijane odredbe o prodaji nepremičnine na predlog Frančiške Erzar, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, ki ni vložila tožbe, da se nepremičnina proda, za pranje denarja s strani sodišča, ki državi ni zagotovilo prihodka iz naslova sodne takse in prodaja nepremičnino brez kakršne koli zakonske podlage!

12 Sodišče je državni organ, ki ne posluje in nima prihodkov, ki so lahko samo posledica poslovanja in so obdavčljivi, kar pomeni, da gre v primeru izpodbijane izvršbe s prodajo nepremičnine s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni prodajalec na podlagi zakona, v korist Frančiške Erzar, ki je fizična oseba, ki ne more biti upnik za 146.384,87 EUR, ki niso bili ugotovljeni s tožbo, za prenos premoženja oz. skrivanje in prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi s premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma za pranje denarja, ki je predmet sankcioniranja in odškodnine v višini 1 milijona EUR!

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta

15 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in še zlasti prvega in tretjega stavka drugega odstavka člena 47(2), ki jih člen 47 nima, in člena 95 Pogodbe v zvezi z uporabo stopenj, ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranja terorizma, ki niso predmet urejanja iz naslova pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi česar je izpodbijana Direktiva, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, milo rečeno v celoti nepravilna in nezakonita in bi jo moralo naslovno sodišče odpraviti in razveljaviti po uradni dolžnosti.

16 Identiteta stranke ni predmet ugotavljanja, zaradi česar je izpodbijana direktiva, ki ni predmet urejanja s strani izdajateljev, v celoti nepravilna in nezakonita! Če ste imeli v mislih ustanovitelja, je določen z zakonom in ga ni mogoče spremeniti brez sodne odločbe, gre v primeru Okrajnega (priloga 3) oziroma Okrožnega sodišča v Ljubljani (priloga 4) ni mogoče preverjati, ker ga nima. Če pa ste imeli v mislih zastopnika, je razviden iz registra. V primeru Okrajnega sodišča v Ljubljani ni naveden, v primeru Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je to Žibert Marjetica, predsednik sodišča, ki ni predmet preverjanja! Sodišče je državni organ, ki ne posluje, kar pomeni, da sta dodeljeni matična oz. davčna številka nezakoniti. Sodišče ne posluje, zaradi česar ne bi smelo imeti odprtega TR, zaradi česar so v registraciji (priloga 4) navedeni transakcijski računu pri Uradu za javna plačila oz. NLB d.d., ki nimajo podlage v zakonu, nezakoniti.

17 Tovrstno preverjanje lastništva pravnih oseb in politične izpostavljenosti državljanov, ki ga plačujete iz proračunskega denarja, nima nikakršnega pravnega učinka! Nasprotno, država in institucije, ki jih poskušate izvzeti iz Direktive, perejo denar z zlorabo položaja v postopkih, ki jih vodijo in sebi ali drugim osebam pridobivajo premoženjsko in nepremoženjsko korist s preprodajo premičnin, nepremičnin, opredmetenih in neopredmetenih, pravnih in drugih listin v vseh mogočih oblikah na način, da dejanske lastnike preprosto zbrišejo iz evidence. Glede na to, da imajo(te) javna naročila, navedeno pomeni, da so (ste) lahko na podlagi zakona samo dolžniki, ne morete pa biti upniki, zaradi česar je tovrstno prisilno izvrševanje na premoženje domnevne dolžnice, ki ni dolžnica na podlagi zakona, s strani sodišča, ki ni pristojno za izvršbo na podlagi zakona, v korist Zavarovalnice Sava d.d., ki ne more biti upnik, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil razen, da obvladuje sodišče, s katerim posluje, zato tudi lahko kadarkoli naroči, da mora njen predlog izvršiti, v nasprotju z namenom, za katerega je bila sprejeta Pogodba in zato popolnoma nezakonito!

18 Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi (2. odstavek člena 13 PDEU), kar pomeni, da je izpodbijana Direktiva, ki ni s področja Evropskega parlamenta niti Sveta, ki sta jo izdala, in Direktiva Komisije za njeno uporabo, ki se ne uporablja, v celoti nepravilna in nezakonita.

19 Preverjanje identitete in politične pristojnosti ni predmet urejanja z zakonom, kar pomeni, da je implementacija izpodbijanih direktiv v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranje terorizma, ki nima podlage v Ustavi RS, neustaven. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki so predmet implementacije v zakon, so zavezujoče izključno za države članice, ki so zavezanci na podlagi zakona, kar pomeni, da je izpodbijana direktiva, ki se nanaša na zavezance, ki niso predmet urejanja, nezakonita.

20 Pranje denarja ni predmet urejanja z zakonom, zato izpodbijane direktive ni mogoče uporabiti. V naravi vsake pravne norme je, da je kršena. Če ni verjetnosti, da bi bila norma kršena, potem taka norma ni potrebna, kar je tudi odlično merilo za razlikovanje med pravnimi normami in med t.i. tehničnimi pravili, katerih namen ni reagirati na kršenje, marveč zgolj usklajevati obnašanje ljudi. Kršenje norme torej ne more biti razlog za dvom o njeni veljavnosti, ampak je, nasprotno, pogoj za njeno smiselnost (Boštjan M. Zupančič, Pravo in prav, Eseji o pravni državi, Ljubljana 1990, II. str. 22, 23)
Glede na vse zgoraj navedeno so določbe v zvezi s sankcioniranjem zavezancev, ki niso zavezanci na podlagi zakona, na način, da lahko v primeru, če se mu oseba ne podredi in ne pride na preverjanje, izreče denarno kazen, popolnoma nesmiselne.

21 Okrajno sodišče v Ljubljani je prejemnik 87.945.825,45 EUR javnih plačil od tega je 73.850.169,43 EUR nakazalo samo sebi, 7.246.631,61 EUR pa s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ni plačnik Okrožnega sodišča na podlagi zakona, ga pa zato obvladuje z navodili, in plačnik neverjetnih 459.274.752,47 EUR , od tega 179.797.857,22 EUR za plače 100 sodnikov in 410 strokovnih sodelavcev, ki nimajo podlage v Zakonu o proračunu Republike Slovenije, kar pomeni, da so nezakoniti, 31,5 milijona EUR POŠTI SLOVENIJE, čeprav nima na podlagi zakona nobenega javnega pooblastila za pošiljanje sklepov o izvršbi po pošti, 13,8 milijona EUR Republiki Sloveniji, zaradi česar dovoljuje rubežu nepremičnin, ki mu ni mogoče ugovarjati, 13,5 milijona EUR za druga plačila, karkoli že to je, ki so že zaradi tega, ker niso znana, nezakonita, 8,97 milijona EUR Avtorski agenciji Slovenije d.o.o., ki je samo drugo ime za pranje denarja, neverjetnih 6,1 milijona EUR za avtorske pogodbe, ki so tudi edine, za katere sodišče razume, da so prostovoljne in zato niso predmet izvršbe, ker so sklenjene z njimi samimi oziroma njihovimi povezanimi osebami, 6 milijonov EUR zasebni družbi za varovanje Sintal d.o.o., ki nima vpisanega ustanovitelja, 3,6 milijona EUR družbi EXTRA LUX d.o.o., Strokovnjaki na področju oskrbovanja s pisarniškimi pripomočki, papirjem, računalniško in tiskalniško opremo soustanovitelja BVS Commerce System d.o.o., društva za spoljnu i unutrašnju trgovinu, Beograd (Vračar), 2,6 milijona EUR Zavarovalnici Triglav d.d., ki lahko v zameno izvršuje zavarovalnino na nepremičnine, 2,3 milijona EUR MK Trgovina d.o.o., 2,2 milijona EUR JP Telekom d.d., 1,9 milijona EUR JP Energetika d.o.o., neverjetnih 487.016,19 EUR dvornemu izvršitelju Marjanu Hojsu, ki je že dve leti v pokoju, pa še vedno prejema javna sredstva na neobstoječ TR, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil, 423.890,45 EUR družbi za varovanje G7 d.o.o. – v stečaju, 414.345,66 EUR družbi za Istrabenz plini d.o.o., 375.833,93 EUR nekdaj državni založniški družbi DZS d.d., 331.962,56 EUR odvetniški družbi Škerlj o.p., d.o.o., 305.036,52 EUR Telekomu Slovenije d.d. in 277.381,48 EUR Zavarovalnici Sava d.d., ki tako kot vseh 1772 pravnih in fizičnih oseb s plačilnega seznama sodišča nikoli niso dolžniki, upniki pa že na podlagi predloga, ki mu na podlagi zakona ni mogoče ugovarjati, ker ga sodišče vedno zavrne kot neutemeljenega, čeprav je na podlagi zakona dovolj, da je obrazložen, zaradi česar seveda običajni državljani, nimamo nobene možnosti, uspeti!

22 Glede na to, da je Velika Britanija s tisočletnim pravnim redom v celoti odklonila pravni red Evropske unije, to pomeni, da je izpodbijana direktiva, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi, sprejeta v škodo državljanov držav članic, popolnoma nesmiselna, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njen sprejem.
23 Glede na zgoraj navedeno oškodovana Perko Pavel in Perko Janka zahtevata, da jima Evropski parlament in Svet nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo zaradi protizakonite prodaje nepremičnine v višini 1 milijona EUR s plačilom na TR, ki bo sporočen naknadno.

Ljubljana, 10.01.2018 Tehnokrat d.o.o.

Poslano v vednost:
– Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana