Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe

posted in: Novice | 0

OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI
Miklošičeva 10
1000 LJUBLJANA

Tožeče stranke: Xxxxxxxxxxxxxxxxx

Tožena stranka: Omahen Polona, EMŠO 2503969506202,
Rožna dolina c. XVII 23, 1000 Ljubljana

T O Ž B A
zaradi nedopustnosti izvršbe in plačila odškodnine

pcto 560.000,00 EUR s pp

2x

listine

I.

Izpraznitev nepremičnine ni izvršilni naslov na podlagi zakona, kar pomeni, da je izpodbijana izvršba na podlagi izvršilnega naslova, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita! Sklep naslovnega sodišča In 242/1998, pristop In 540/1998, ki je zastarala pred 20 (dvajsetimi) leti, ni pravnomočen in ni izvršljiv! Višje sodišče ni odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi ampak samo o ugovoru zoper sklep o štetju o umiku ugovora po uradni dolžnosti, zoper katerega ni ugovora, katerega pravnomočnost nima pravnega učinka, in je brezpredmetna. Izvršljivost pravnega akta določa zakon! Glede na to, da zakon ne določa izvršljivosti sklepa, navedeno pomeni, da sklep, ki je predmet izvrševanja, ni izvršljiv, zaradi česar bi naslovno sodišče moralo ugotoviti, da izvršba, ki ni končana, ni dopustna (59. in 60. člen) in izvršbo ustaviti s sklepom, sklep o izvršbi pa razveljaviti (58. člen ZIZ).

II.

Sklep naslovnega sodišča In 242/1998, pristop In 540/1998, ki ni postal pravnomočen in ni izvršljiv, ni podlaga za izročitev nepremičnine, kar pomeni, da je njena izročitev domnevni upnici, ki ni upnica na podlagi zakona, nezakonita! Sodišče ne odreja! Sodišče odloča o sporu, kar pomeni, da je sklep, s katerim je sodišče odredilo, da se pri nepremičnini parcela štev. 2130/5, ki je vpisana v k.o. 1724 Brezovica, ki predstavlja parcelo, vredno 6.763,68 EUR, kjer je knjižena lastnina pravica na ime Yyyyyyyyyyyyyy in Xxxxxxxx, ki nista dolžnika Erzar Frančiške, vsakega do ½ celote, po pravnomočnosti sklepa, ki ni pravnomočen, vpiše lastnina pravica na ime Omahen Polone, EMŠO 2503969506202, ki je osebni podatek, ki ni javen, Rožna dolina, c. XVII 23, Ljubljana, izbrišejo pa se tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku naslovnega sodišča In 242/1998, pristop In 540/1998 z dne 08.03.2018, ki prav tako ni pravnomočen in ni izvršljiv, nezakonit! Po nezakonitosti vaših sklepov vam nimate primere v svetu. Izselitev in predaja nepremičnine ni obveznost na podlagi zakona, kar pomeni, da je ni mogoče odrediti! Domnevna dolžnika po sklepu In 242/1998, pristop In 540/1998 nimata obveznosti, kar pomeni, da niso zapadle, zaradi česar je izpodbijan sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, sklepa In 242/1998, pristop In 540/1998, ki je pred 20 leti zastaral, ki ni pravnomočen in ni izvršljiv, nezakonit. Navedeno pomeni, da je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, zaradi česar predmetna tožba domnevnih dolžnikov na podlagi nepravnomočnega sklepa, ki je pravočasna, zadrži izvršbo in izpolnitev dolžnikove obveznosti, ki ni predmet izpolnitve (59. člen ZIZ).

III.

Dolžniki v pravdi uveljavljajo vse ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe, ki jih je mogoče uveljavljati po tem zakonu in istočasno navajajo vsa dejstva in predlagajo vse dokaze, s katerimi jih utemeljujejo, zato te pravice ne morejo izgubiti! Na podlagi 153. člena SPZ hipotekarni upnik, ki je lahko samo banka, v primeru, če dolžnik kredita ne plača v roku, vloži tožbo, da se nepremičnina lahko proda, kar pomeni, da je izpodbijana izvršba v celoti nepravilna in nezakonita tudi brez novih dejstev in dokazov, zaradi česar bi moralo sodišče tožbo izvesti prednostno in izpodbijano izvršbo, ki nima podlage v zakonu, razveljaviti (60. člen ZIZ).
IV.

Sklep o izročitvi nepremičnine parc. št. 2130/5, ki je vpisana v k.o. 1724 Brezovica, kjer je knjižena lastninska pravica na ime Yyyyyyyy in Xxxxxxxxxxxxx, ki nista dolžnika, vsakega do ½ celote, Omahen Poloni, EMŠO 2503969506202, ki je osebni podatek, ki ni javen, Rožna dolina, c. XVII 23, Ljubljana, ni pravnomočen in ni izvršljiv, kar pomeni, da je nezakonit (I. točka izreka sklepa)! Vpis lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 2130/5, ki je vpisana v k.o. 1724 Brezovica, kjer je vknjižena lastninska pravica na ime domnevnih dolžnikov, vsakega do ½ celote, ki ni pravnomočen in ni izvršljiv, na ime Omahen Polone, EMŠO 2503969506202, ki je osebni podatek, ki ni javen, Rožna dolina, c. XVII 23, Ljubljana, in izbris pravic in bremen, za katere je to določeno s sklepom o domiku tega sodišča In 242/1998, dostop In 540/1998 z dne 08.03.2018, ki ni pravnomočen in ni izvršljiv, je nezakonit (II. točka izreka sklepa). Domnevna dolžnika, ki nista dolžnika na podlagi zakona, nimata v zvezi z izselitvijo iz stanovanjske hiše na parceli št. 2130/5 k.o. Brezovica, v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa, ki ne bo pravnomočen niti izvršljiv, nobenih obveznosti, kar vse pomeni, da je izpodbijana izvršba za izpraznitev nepremičnine, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita.

V.

Sklep o domiku nepremičnine kupcu In 242/1998, dostop In 540/1998 z dne 08.03.2018 ni postal pravnomočen, ker je pritožbeno sodišče odločalo zgolj o ugovoru zoper sklep o štetju o umiku ugovora! Kupnina ni bila plačana 26.4.2018, kar pomeni, da se je sodnica zlagala! Polona Omahen plačo 1.150,00 EUR na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani ni kreditno sposobna in ne more dobiti kredita v višini 230.000,00 EUR za nepremičnino, za katero ni sklenila kupoprodajne pogodbe na podlagi zakona! Sklep o domiku nepremičnine je konkreten pravni akt, ki ni javna listina, kar pomeni, da ni podlaga za pridobite denarnih sredstev za nakup nepremičnine na podlagi zakona! V izpodbijanem primeru gre torej za posojanje denarja z obljubo zaslužka pri izpraznitvi nepremičnine na enak način, kot jo je pridobila domnevna upnica Frančiška Erzar, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje pranja denarja z obljubo sodišča oz. sodnice, ki jo je prodala. Dejstvo, da sodnici izvrševanje lastnega sklepa o izvršbi ni sporno, že samo po sebi odraža globoko amoralnost slovenskih sodnikov, ki kupce tipa ge. Omahen počakajo pol leta, da si lahko sposodijo denar z obljubo vračila z dobičkom, kar pomeni, da gre za pranje denarja!

VI.

V izpodbijani zadevi gre za kreditno pogodbo, ki sta jo pred 20 leti, 02.08.1996, sklenili gospodarska družba BIG-FIS d.o.o., Cesta v Kleče 12, 1117 Ljubljana, in Ljudska banka – Volksbank d.d., Miklošičeva 30, 1000 Ljubljana, ustanoviteljev, ki ne morejo biti ustanovitelji na podlagi zakona, med njimi tudi Republika Slovenija, ki obvladuje sodišča. Kreditna pogodba o kratkoročnem revolving kreditu, ki nima podlage v zakonu, v višini 25.000.000,00 SIT (sedaj 104.323,15 EUR) , ki jo je sodišče po uradni dolžnosti zaznamovalo na nepremičnino vlož. št. 3489 k.o. 1724 Brezovica, last zastaviteljev, ki nista zastavitelja nepremičnine v korist gospodarske družbe na podlagi zakona, kar vse pomeni, da je vknjižba zastavne pravice št. Dn 7305/1906 z dne 12.8.1996 , ki nima podlage v zakonu, nezakonita.
VII.

Ker je Tušek Lidija, ki je dvignila celoten znesek kredita v gotovini, 6.9.1996 tragično umrla, je Okrajno sodišče v Ljubljani v skladu z zakonom na tožbo upnice, Volksbank – Ljudska banka d.d., Miklošičeva 30, Ljubljana, uvedlo pravdni postopek zoper Tušek Damirja, Adamičeva 20, 1117 Ljubljana, dediča Tušek Lidije, zaradi plačila 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR) s pp, ki nima materialnopravne podlage v zakonu in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 696/98 z dne 18.03.1999 razsodilo , da je tožena stranka, Tušek Damir, dolžen tožnici Volksbank – Ljudska banka d.d. Ljubljana, znesek 35.079.670,10 SIT (sedaj 146.384,87 EUR) z obrestmi, od zneska 25.009.000,00 SIT (sedaj 104.360,71 EUR) za čas od 17.6.1998 do plačila, od zneska 10.070.670,10 SIT (sedaj 42.024,16 EUR) pa za čas od 19.8.1998 do plačila, ter ji povrniti 860.602,00 SIT (sedaj 3.591,23 EUR) njenih pravnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1999 do plačila, plačal znesek 38.000,00 EUR na transakcijski račun banke št. SI56 0100 0000 3029 005, odprti pri Banki Slovenije, s čemer so bil obveznosti do banke v celoti poravnane!

VIII.

Zakon o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s pristojnostjo in sestavo sodišča določa, da sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (17. člen ZPP), kar pomeni, da je izpodbijan izvršilni postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni pristojno za odločanje o izvršbi na podlagi zakona, v zadevi, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno, in to pred 20 leti, kar pomeni, da gre za visečnost izvršbe, v celoti nepravilen in nezakonit. Na podlagi določbe 274. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, kar pomeni, da bi morala biti izpodbijana izvršba, ki je 20 let prepozna, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, Frančiške Erzar, ki ni upnica domnevnih dolžnikov, ki niso sklenitelji kreditne pogodbe, zaradi česar ne izkazuje pravne koristi za njeno vložitev, zavržena s sklepom in pomeni, da gre v izpodbijanem primeru za pranje denarja.

IX.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo sovpada z odkupom prvih terjatev Brinšek Branka leta 2004 in odpravo pritožbe. Za državljane Republike Slovenije to pomeni, da lahko vsak primeren odvetnik kadar koli vloži predlog za izvršbo na prihodke, denarna sredstva, premičnine in nepremičnine pravnih in fizičnih oseb in doseže, da jih sodišče, ki ni prodajalec, proda in izprazni v korist upnika, ki ga imenuje sodišče s sklepom, s čemer državljanom Republike Slovenije povzročajo nepopisno bedo in trpljenje. Za izvajanje popolnega nadzora nad državljani so sodišča zaposlila na stotine pomočnikov, ki niso sodniki in nimajo na podlagi zakona nobenih pooblastil, za kar so se vsa sodišča v državi strahotno zadolžila pri naročnikih.
Objava Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 11.12.2006 v zvezi z enotnim davkom na dodano vrednost z običajnimi (67) nesmiselnimi uvodnimi točkami, ki nima materialnopravne podlage v členu 93 Pogodbe, ki ga ni več (na prejšnje člene pogodbe se sklicujejo samo ljudje, ki ne razumejo, kaj je bistvo pogodbe, ki ni spremenljivka!), s katero je Svet uvedel davek na prisilno prodajo nepremičnin, čeprav v civilnem pravu ni prisile, kar pomeni, da je izmišljen, ki ga plača »prodajalec«, pomeni razpad sistema. Bistvo Direktive v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki je bila prenesena v Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, ki je splošen pravni akt, je namreč v prostovoljnem plačilu davka na dodano vrednost v višini 22%, ki je edini davek na podlagi zakona o obdavčenju, s strani davčnega zavezanca v roku 30 dni po koncu obračunskega obdobja, ki je naveden v davčni napovedi. Pri čemer neplačilo davka na dodano vrednost pomeni kaznivo dejanje davčne utaje, ki se preganja po uradni dolžnosti, kjer državo kot oškodovanca zastopa državno tožilstvo! Z Zakonom o davku na promet nepremičnin, ki nima podlage v Ustavi RS, je Slovenija uvedla brezplačen prenos nepremičnin, ki jih ni mogoče prenesti; edini način pridobitve nepremičnine je na podlagi kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da se lahko kot lastnik vpiše samo kupec, ki ima zemljiškoknjižno dovolilo lastnika in potrdilo, da je bil za nepremičnino plačan davek na dodano vrednost v korist države, oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju in plačanim davkom na dodano vrednost za dediče, ki niso dediči prvega dednega reda, kar pomeni, da je odločanje o davku na promet nepremičnin z odločbo, ki je konkreten pravni akt, ki jo uradniki v Finančnih uradih izdajo po naročilu, z 2% davkom v korist občine, popolnoma nezakonito.

X.

Evropski parlament in Svet sta z odkupovanjem terjatev, ki ni dejavnost na podlagi zakona, fizičnim in pravnim osebam omogočila pravi plenilski pohod po državi. Prenos terjatev iz naslova gospodarskih pogodb je tripartitna pogodba (cesija), ki jo sklenejo gospodarske družbe, ki so poslovno povezane, katere glavni namen je knjiženje oziroma plačilo davka na dodano vrednost ! Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega (417. čl. OZ).
Prenos bančnih kreditov, ki niso terjatve iz naslova gospodarskih pogodb, je prepovedan z zakonom (417. člen OZ), zato je tovrstno odkupovanje kreditov s strani fizičnih oseb, ki niso zavezanci za davek, popolnoma nezakonito. Kot izhaja iz Pogodbe o odstopu terjatve , ki nima materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar je nezakonita, sklenjene med Volksbank – Ljudska banka d.d., ki je prenehala obstajati, in Brankom Brinškom, ki je fizična oseba, ki ne more biti prevzemnik kreditne pogodbe na podlagi zakona, je Branko Brinšek kar šest let po vložitvi tožbe, ki jo je Volksbank – Ljudska banka d.d. v skladu z zakonom vložila zoper dediča poroštvene dolžnice, ki ni kreditojemalec, sklenil pogodbo o odstopu terjatve s podjetjem P.K.G. d.o.o., ki je bilo izbrisano 7.6.2003, kar je eno leto pred sklenitvijo pogodbe, kar pomeni, da terjatev ne obstaja in je ni mogoče zavarovati s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani o zastavni pravici na nepremičnini , ki ne more biti v postopku izvršbe zavarovane terjatve v višini 57.534.087,53 SIT (sedaj 240.085,49 EUR), ki ni bila ugotovljena s tožbo, ki je obdavčljiva, in je na podlagi zakona ni mogoče odplačno odstopiti iz razloga, ker fizična oseba ne posluje, kar pomeni, da je ne more prevzeti, za ceno 40.000.000,00 SIT (sedaj 166.917,04 EUR), ki so obdavčeni z DDV in z dohodnino fizične osebe, kar pomeni, da gre za davčno utajo v višini več kot 240.000 EUR!
XI.

Branko Brinšek je prevzeto terjatev v višini 57.534.087,53 SIT (sedaj 240.085,49 EUR), ki ni bila ugotovljena s tožbo, ki je obdavčljiva, »odstopil« Frančiški Erzar , ki je fizična oseba, ki ne posluje, zaradi česa na podlagi zakona ne more biti prevzemnik obdavčljive terjatve, za ceno 60.000.000,00 SIT (sedaj 250.375,56 EUR), ki so obdavčljivi z DDV in z dohodnino fizične osebe, kar pomeni, da gre za davčno utajo v višini več kot 240.000,00 EUR!

XII.

Frančiška Erzar si je denar sposodila od Brodar Srečka, o čemer je sklenila na roko napisano, za Slovenijo standardno posojilno pogodbo z dne 29.12.2004 , s katero se je zavezala, da bo sposojenih 250.000,00 EUR (!) vrnila (kot da je banka!) v roku 5 dni po prejemu sredstev v izvršilnem postopku In 540/1998 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zoper tožeči stranki, ki nista dolžnika na podlagi zakona, vključno z dobičkom in sicer v višini 50% od razlike med sredstvi iz naslova prodaje nepremičnine in danim posojilom, dobra, ne?, s čemer je tako rekoč prodala tožnike, kar vse pomeni, da ima Frančiška Erzar tudi v primeru, če odmislimo, da je prvi Janez Dimc, velik problem, saj je bila nepremičnina prodana za 30.000,00 EUR manj, kot se je zavezala vrniti posojilodajalcu! Da o delitvi dobička ne govorimo!

XIII.

Sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Nataša Štefanec Pančur je zato dne 11.02.2010, kar je 12 let po vložitvi tožbe za vračilo kredita in šest let po domnevnem odkupu terjatve s strani Brinšek Branka (mimogrede, Branko Brinšek je s skoraj 10 milijoni EUR javnih plačil , ki jih je prejel s strani slovenskih sodišč in organov, imetnik skoraj 300 nepremičnin in eden najmočnejših nepremičninarjev v Sloveniji, ki bo tudi največ pripomogel k zlomu trga), začelo s prodajo nepremičnine na javni dražbi na predlog Erzar Frančiške, Vopovlje 31, Cerklje, ki je fizična oseba, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, zaradi izterjave 146.384,87 EUR, ki so bili ugotovljeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 696/98 z dne 18.03.1999 in so bili poravnani v celoti v korist hipotekarne upnice! Po osmih letih vnetega prodajanja nepremičnine oškodovancev, ki niso dolžniki na podlagi zakona, na treh 1. dražbah, dveh 2. in dveh 3. dražbah , ki so vse prej kot javne in potem, ko je vsaj 20-krat štela, da je ugovor dolžnikov umaknjen , je imenovana sodnica, ki ni prodajalec, na drugi 3. javni dražbi dve leti po 2. javni dražbi, ki seveda nima ničesar skupnega s šestmesečnim zamudnim rokom na podlagi zakona niti z ustavitvijo izvršbe, ker nepremičnina ni bila prodana niti na 2. javni dražbi (95. člen ZIZ) nepremičnino tožnikov prodala sodni delavki Poloni Omahen s plačo 1.150,00 EUR, ki je za parcelo, na kateri stoji dvodružinska hiša, ki je ni mogoče izprazniti, ker dolžnika zasedata samo eno stanovanje dvostanovanjske hiše, vredne 560.000,00 EUR, ponudila 229.200,00 EUR in izdala sklep o domiku nepremičnine kupcu, ki nima materialnopravne podlage v zakonu in nima pravnega učinka, zaradi česar je neupošteven.

XIV.

Zaznamba v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, vlož. 28.9.1998, Dn št. 15844/1998, da se po sklepu o izvršbi tega sodišča z dne 22.11.1999, In 540/98 zaznamuje uvedba dražbenega postopka zaradi poplačila izvršljive terjatve upnika Volksbank – Ljudska banka d.d., Ljubljana, v znesku 35.079.670,10 SIT s pp, po sporazumu in sklepu naslovnega sodišča, opr. št. II R 1140/96 z dne 12.8.1996, z vrstnim redom vknjižene zastavne pravice za to terjatev po zap. št. 1 imetnika Volksbank – Ljudska banka d.d., Sberbank d.d. in Frančiške Erzar, Vopovlje 31, Cerklje na Gorenjskem, ki je fizična oseba, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, ni podlaga za izvršbo, kar pomeni, da gre za kaznivo dejanje goljufije!

XV.

Na podlagi 153. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ lahko upnik v primeru, če dolžnik ne plača terjatve, s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, kar pomeni, da je izpodbijana odredba o prodajo nepremičnine ne javni dražbi, ki je vse prej kot javna, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita in zato takse prosta, zaradi česar so številni sklepi o štetju sodišča o umiku ugovora iz razloga neplačane sodne takse, ki ni prihodek sodišča, ki jim ni mogoče ugovarjati, nezakoniti! Na podlagi zgoraj citirane določbe 153. člena SPZ bi morala Frančiška Erzar vložiti tožbo, da se nepremičnina, ki ni bila zastavljena, lahko proda in zanjo plačati sodno takso za tožbo za terjatev v višini 146.384,87 EUR, ki izhajajo iz sodbe, v višini 6.100,00 EUR, kar je precej več, kot je znašala taksa za dolžnike, zaradi česar je sodišče štelo, da je ugovor umaknjen po uradni dolžnosti, kar vse pomeni, da gre v primeru izpodbijane odredbe o prodaji nepremičnine na predlog Frančiške Erzar, ki ne more biti predlagatelj, za pranje denarja s strani sodišča!

XVI.

Sodišče je državni organ, ki ne posluje in nima prihodkov, ki so lahko samo posledica poslovanja in so obdavčljivi, kar pomeni, da gre v primeru izpodbijane izvršbe s prodajo nepremičnine dolžnikov, ki niso dolžniki domnevnih upnikov, ki ni pravnomočna in je na podlagi zakona ni mogoče izprazniti, s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni prodajalec na podlagi zakona, v korist Frančiške Erzar, ki je fizična oseba, ki ne more biti upnik za 146.384,87 EUR, ki niso bili ugotovljeni s tožbo, s plačilom na TR sodišča in vpisom lastninske pravice po uradni dolžnosti za prenos premoženja oz. skrivanje in prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi s premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma za pranje denarja, ki bo predmet tožbe pred mednarodnim sodiščem in odškodnine v višini 1 milijona EUR!

Dokaz:
– Redni izpis iz zemljiške knjige o zaznambi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 540/1998 z dne 14.02.2005, ki je bil izdan za 7 let nazaj
– Odredba o prodaji Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 242/1998, pristop In 540/1998 z dne 20.12.2017 na podlagi sklepa o vrednosti za 10 let nazaj
– Sklep o domiku Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 242/1998, pristop In 540/1998 z dne 08.03.2018, ki ni pravnomočen in na podlagi zakona ni izvršljiv
– Sklep o izročitvi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 242/1998, pristop In 540/1998 z dne 21.09.2018, ki ni pravnomočen in na podlagi zakona ni izvršljiv

Tožeče stranke zato naslovnemu sodišču predlagajo, da izda sodbo, da:

1. Izpodbijana izvršba za izpraznitev nepremičnine hipotekarnih dolžnikov, ki sta fizični osebi, zaradi česar na podlagi zakona ne moreta biti hipotekarna dolžnika, je nedopustna.

2. Tožena stranka je dolžna tožečim strankam povrniti povzročeno škodo zaradi nedopustnosti izvršbe v višini 560.000,00 EUR, vse v roku 8 dni od izdaje sodbe na TR tožečih strank, ki bo sporočen naknadno.

XVII.

Tožeče stranke naslovno sodišče naprošajo, da odloži plačilo sodne takse do izdaje sodbe iz razloga, ker zaradi izpodbijane izvršbe nimajo denarnih sredstev za preživljanje in bi plačilo sodne takse ogrozilo njihov obstoj in obstoj njihovih družin, kar lahko preverite po uradni dolžnosti.

V primeru, da boste poskušali tožbo zavreči zaradi neplačane sodne takse, jo bomo vtoževali pred pristojnim sodiščem v Londonu zaradi pranja denarja s strani sodišča v korist oderuhov in zahtevali plačilo odškodnine v višini 1 milijona EUR, ki vam jo bomo poslali v vednost!

Yyyyyyyyyy, 27.09.2018 tožeče stranke