Tožba za plačilo odškodnine zaradi rubeža premičnin

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj:

TOŽBA
zoper Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 15. maja 2014, ki nima podlage v PDEU

in

zahteva za plačilo odškodnine Travnik Tomažu, ki ni dolžnik FU
v višini 220.000 EUR zaradi rubeža premičnin

vlagatelj

1 x

listine

1 Rubežnik in izterjevalec Finančne uprave Republike Slovenije, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, ki ni organ, Boris Zorman, ki ni izterjevalec na podlagi zakona, je dne 07.05.2017 ob 11.00 uri s strani uradnikov Finančnega urada Ljubljana in grožnjo s pozivom za pomoč Policije iz poslovnih prostorov podjetja Travnik T. d.o.o. poskušal odpeljati ocenjene in zarubljene premičnine, ki niso last dolžnika Tomaža Travnika, ki je fizična oseba, ki ne more biti dolžnik na podlagi zakona, zaradi skupnega dolga po sklepu o davčni izvršbi, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, št. DT 4934-72036/2016-1 08-730-21 z dne 12.05.2016, kar je kar za 2 (dve) leti nazaj, ki na dan 12.05.2016 znašal 2.356,18 EUR, od tega glavnica v višini 1.898,05 EUR, domnevno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiška, ki ni davek, s plačilom v korist Občine Grosuplje, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, zamudne obresti v višini 343,13 EUR, stroški sklepa o izvršbi 75,00 EUR in stroški za pot izterjevalca 40,00 EUR, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, vse na podlagi 192. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/2006), ki nima materialnopravne podlage v Ustavi RS, kar pomeni, da je neustaven, v katerega ni bila implementirana Direktiva Sveta 2006/112/ES v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki ni bil notificiran v EU, o čemer sta bila Parlament in Komisija EU obveščena z vsaj 30 pritožbami, ki jih ni obravnavala, na katere je odgovarjala uradnica Ivana Cordasev z vedno enakom dopisom, da so zelo obsežne in da jih ne razumejo, v zvezi z rubežnim in cenilnim zapisnikom, ki nima materialnopravne podlage v zakonu o obdavčenju, zaradi česar je nezakonit, in o tem sestavila zapisnik , s čemer sta finančno in poslovno uničila oškodovanca, ki zaradi zarubljenih avtomobilom ne more več poslovati. Finančna uprava Republike Slovenije, ki ni državni organ, ki nima na podlagi Zakona o finančni upravi – ZFU (Uradni list RS, št. 25/2014), ki nima materialnopravne podlage v Ustavi SR, kar pomeni, da je neustaven, na podlagi katerega je ustanovljena, nobenih javnih pooblastil (1. člen ZFU), zaradi česar ni proračunski porabnik, je prejemnik 2.517.456,16 EUR javnih plačil , od tega s strani Pošte Slovenije d.o.o. 723.575,05 EUR, Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija Ljubljana d.o.o. 244.847,92 EUR, Aha Emmi, predelava aluminija d.o.o., sedaj Aliminium Kety Emmi d.o.o., ustanoviteljev Aluform, spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, Poljska in Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., ki ne moreta biti ustanovitelja na podlagi zakona, v višini 194.122,69 EUR, Pindža, javno komunalno in gostinsko podjetje d.o.o. v višini 165.073,50 EUR, Termoelektrarne Šoštanj d.o.o. v višini 154.170,56 EUR in Republike Slovenije, ki je pojem, v višini 108.984,16 EUR, ki niso plačniki na podlagi zakona, kar pomeni, da so nezakonita in 241.267.313,40 EUR javnih izplačil , od tega za plače 164.268.525,77 EUR, Pošti Slovenije d.o.o. 7.137.680,11 EUR, družbi Sapphir d.o.o. za informacijsko in poslovno svetovanje 7 milijonov EUR, RRC d.d., družbi za računalniške storitve, ki jih državnim organom zagotavlja državna uprava, ki ima predsednika nadzornega odbora v Avstraliji, skoraj 5 milijonov EUR, svetovalne pogodbe fizičnih in pravnih oseb 4,3 milijona EUR, Comtrade d.o.o., v višini 3,5 milijona EUR, ki nimajo podlage v zakonu, zaradi česar so nezakoniti, kar pomeni, da gre za očitno pranje denarja, ki bi moral biti predmet vračila.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki niso predmet dolžnikov, nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kar pomeni, da je nezakonita, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njeno izdajo (člen 340 PDEU). Vlagatelj zato zahteva, da jo naslovno sodišče odpravi in razveljavi, izdajateljema pa naloži, da oškodovancu nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo v zahtevani višini 220.000,00 EUR s plačilom na TR Travnik Tomaža, ki bo sporočen naknadno.

Pravni okvir

Pravo Unije

2 Člen 81 PDEU (prejšnji člen 65 PES), Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ki določa:

1. Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in svet po rednem zakonodajne postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

(a) vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah med državami članicami;

(b) čezmejno vročanje sodnih in izvensodnih listin;

(c) združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti;

(d) sodelovanje pri pridobivanju dokazov;

(e) učinkovit dostop do sodnega varstva;

(f) odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah,

ni materialnopravna podlaga za izdajo Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki je v nasprotju z določbo člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katere je izdana, v celoti nepravilna in nezakonita!

Za uporabo člena 81 PDEU so izrazi, kot so bančni račun ali račun, banka, sredstva, država članica, v kateri je bančni račun, zahtevek, upnik, dolžnik, sodna odločba, sodna poravnava, javna listina, država članica izvora, država članica izvršitve, informacijski organ, pristojni organ in stalno prebivališče, ki niso predmet urejanja z Uredbo, popolnoma brezpredmetni. V civilnih in gospodarskih zadevah ni dolgov. Edini dolg, ki je predmet Pogodbe, ki ga spremlja Komisija, je javni dolg (člen 126 PDEU), kar pomeni, da je tovrstno urejanje dolga fizičnih oseb, ki ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, z Uredbo, ki nima podlage v PDEU, popolnoma nezakonito. V uvodnih izjavah Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28.11.2006, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost, ki je edini davek v EU, je navedeno, da je uresničitev cilja o vzpostavitvi notranjega trga pogojena z uporabo zakonodaje o prometnih davkih, ki ne izkrivlja pogojev konkurence na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti in ne ogroža prostega pretoka blaga, zato je tovrstno prisilno izterjevanje prispevkov in akontacije dohodnine, ki ni davek, za nazaj, s strani Republike Slovenije, ki je pojem, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, na podlagi Zakona o davčnem postopu – ZDavP-2, ki ni zakon o obdavčenju, s sklepom o davčni izvršbi, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, v nasprotju z namenom, za katerega je bila izdana in zato v celoti nepravilno in nezakonito.
Slovensko pravo

3 Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR (Uradni list SFRJ, št. 29/78), je že v času komunizma določal, da bi bili ustvarjeni pogoji za svoboden promet blaga in opravljanje storitev na enotnem jugoslovanskem trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje ter za zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov in da bi bila zagotovljena odgovornost organizacij združenega dela in drugih udeležencev v pravnem prometu za izpolnjevanje njihovih obveznosti, s tem pa tudi za uresničevanje in za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ureja ta zakon temelje obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev (1. člen) in pomeni, da lahko dolg nastane samo na podlagi dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in predmet poslovanja pravnih oseb, zaradi česar je tovrstno prisilno izterjevanje dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, nezakonito.

4 Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji), v katerega je bila implementirana Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost na območju Republike Slovenije (1. člen), ki pripada proračunu Republike Slovenije (2. člen), določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu dobave blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije. DDV se obračunava in plačuje po stopnji 22% od vsakega prometa blaga in storitev, kar pomeni, da je tovrstno prisilno izterjevanje prispevkov in akontacije dohodnine, ki ni davek, za nazaj, s strani Republike Slovenije, ki je pojem, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, na podlagi Zakona o davčnem postopu – ZDavP-2, s sklepom o davčni izvršbi, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, v nasprotju z direktivo in zato nezakonito.

5 Direktiva Sveta 2006/112/ES v členu 13 določa, da se državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. Rubež premičnin v korist Finančne uprave Republike Slovenije, ki ne more biti upnik na podlagi Uredbe, ki ni materialnopravna podlaga za sklenitev pogodbe na podlagi zakona (17. člen OZ) nasprotuje določbam Direktive 93/13/EGS v zvezi z nedovoljenimi pogoji v potrošniških pogodbah, ki upniku, ki ni upnik na podlagi zakona, omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev z rubežem premičnin kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen sodni organ, pomeni izkrivljanje konkurence, zaradi česar prejemnik rubeža, Finančna uprava Republike Slovenije, šteje za davčnega zavezanca,


kar pomeni, da je rubež in prodaja avtomobila, ki ni premičnina, v lasti fizične osebe, ki ne more biti dolžnik na podlagi zakona, na zahtevo Finančne uprave Republike Slovenije, ki ni upnik na podlagi zakona, ki pomeni omejevanje prostega pretoka storitev, katerega vrednost je za vlagatelja neprecenljiva, za katerega je bil plačan davek na dodano vrednost po 22% stopnji v korist proračuna Republike Slovenije, v celoti nepravilen in nezakonit in zato predmet odškodnine.

Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

6 Pogodba o delovanju Evropske unije ter zlasti toke (a), € in (f) člena 81(2) Pogodbe, upoštevanje predloga Evropski komisije, ki ni predlagatelj na podlagi Pogodbe, posredovanje osnutka uredbe, ki ni zakonodajni akt, nacionalnim parlamentom, ki niso njegovi prejemniki, upoštevanje mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je brezpredmetno in ki ni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom in ob upoštevanju naslednjega, ki je za izpodbijano Uredbo popolnoma brezpredmetno:

(1) Območje svobode, varnosti in pravice do prostega gibanja oseb ni predmet izpodbijane Uredbe, kar pomeni, da je brezpredmetno!

(2) Sodbe niso izvršljive iz razloga, ker zakon ne določa njihove izvršljivosti, kar pomeni, da je njihovo izvrševanje nezakonito! Civilni postopki, ki niso pravni pojem, niso predmet uporabe! Veljavna zakonodaja pozna samo pravdni, kazenski in upravni postopek, kar pomeni, da je tovrstno olajševanje izterjave dolgov, ki niso predmet izterjave, nezakonito!

(3) Sodni postopki, ki so prostovoljni, ne poznajo prisile, kar pomeni, da je tovrstno plenjenje bančnih računov, ki nima podlage v zakonu, nezakonito.

(4) Učinkovitost izvrševanja sodnih odločb, ki niso izvršljive in niso v zvezi z bančnimi računi in premoženjem dolžnikov, ki niso dolžniki na podlagi zakona, ni predmet Evropskega sveta na podlagi Pogodbe, kar pomeni, da je tovrstna skrb za plenjenje računov popolnoma odveč.

(5) Postopki, kot so nalogi za zamrznitev računov, ki nimajo materialnopravne podlage v veljavnih zakonih, so vse prej kot zaščitni. Glede na to, da je upnik izključno predmet dolžniško-upniškega razmerja, ki je pogodbeno in prostovoljno, so tovrstni poskusi za zamrznitev računov dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, popolnoma nezakoniti in zato izpodbojni. Unija je zveza držav, ki nima zavezujočih pravnih instrumentov, ki se uporabljajo neposredno, zoper katere ni pravnih sredstev, zaradi česar je tovrstno omogočanje učinkovitega in hitrega zamrzovanja sredstev na bančnih računih v zasebni lasti, ki nima podlage v Pogodbi, popolnoma nezakonito.

(6) Postopek, uveden z izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi, ki ni pravno sredstvo Unije, je popolnoma nezakonit in upniku, ki ni upnik na podlagi zakona, ne dopušča ničesar, zaradi česar je vsakršno poseganje po zasebni lastnini bodisi na denarna sredstva, bodisi na premičnine ali celo nepremičnine, predmet odškodnine!

(7) Upnik ni predmet urejanja na podlagi Pogodbe, kar pomeni, da tovrstno sprejemanje zaščitnih ukrepov v korist upnika, ki nima podlage v Pogodbi, popolnoma nezakonito. Kot je navedeno uvodoma, je upnik posledica dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in je posledica poslovanja, ki ga upnik lahko uveljavlja v postopku stečaja, s katerim upravlja stečajni upravitelj in velja samo za naprej, zaradi česar je tovrstna »zamrznitev« denarnih sredstev dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, popolnoma nezakonito!

(8) Civilne in gospodarske zadeve niso predmet urejanja z uredbo. Fizične osebe ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, gospodarske zadeve pa so urejene z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kar pomeni, da je poskus urejanja z izpodbijano Uredbo nezakonit.
(9) Kreditne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti, ki nimajo podlage v zakonu, niso predmet urejanja z Uredbo. Zato je poskus, da se kot dolžniki izločijo državne institucije in mednarodne finančne institucije v škodo dolžnikov popolnoma nezakonit.

(10) Tovrstno definiranje čezmejnih primerov, ki nima podlage v Pogodbi, je popolnima nezakonito in ni predmet urejanja z Uredbo, ki je ne razumejo niti tisti, ki ga poskušaj uveljaviti v škodo dolžnikov!

(11) Upnik nima na podlagi Pogodbe nobenih pravic v zvezi z izvršitvijo poznejše odločbe o glavni stvari, ki ni izvršljiva niti po koncu postopka, kaj šele pred njegovim začetkom, ko še ni niti določen niti upniku, ki je že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki niso izvršljive, zaradi česar ne morejo določati o obveznostih dolžnika, ki izhajajo iz dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno, kar pomeni, da je njegovo prisilno izvrševanje nezakonito!

(12) Nalog za zamrznitev, ki ni pravni akt, ne more biti na voljo za namen, ki ga nima. Zahtevki upnika, ki izhajajo iz sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, nimajo zapadlosti in ne morejo biti na voljo niti za zapadle zahtevke, kaj šele za zahtevke, ki še niso zapadli v plačilo in ne izhajajo iz transakcije niti iz dogodka. Znesek zahtevkov, ki nimajo podlage v zakonu, ni predmet določanja, vključno z zahtevki v zvezi z deliktom ali kvazideliktom in tožbeni zahtevki za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki je temeljilo na dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek. Denarna kazen, izrečena v kazenskem postopku, se na podlagi zakona izvršuje z zaporno kaznijo, ki vključuje tudi zastaranje (87. člen KZ-1). Odškodnina je na podlagi zakona lahko samo posledica obligacijskega razmerja, ki ga skleneta pravni osebi (149. člen OZ), kar pomeni da je tovrstno prisilno izvrševanje odškodnin fizičnih oseb, ki ne morejo biti oškodovanci, nezakonit. Pri čemer je interes upnika za zamrznitev za višino glavnice, ki nima podlage v zakonu, ali za nižji znesek, popolnoma brezpredmeten!

(13) Med postopki za izdajo naloga za zamrznitev, ki nima podlage v Pogodbi in postopki v glavni stvari, ki potekajo pred nacionalnimi sodišči, ki niso predmet naloga, ni nobene povezave niti mednarodne pristojnosti, ki je sodišča države članice, ki niso pristojna za odločanje, nimajo. Postopek za pridobitev izvršljivega naslova za zadevni postopek vključno s skrajšanimi postopki v zvezi s plačilnimi nalogi in postopki za izdajo začasne odredbe, ki je lahko na podlagi zakona izda samo sodišče zaradi varovanja upnika, ki bi mu z njeno izvršitvijo lahko bila povzročena enormna premoženjska in nepremoženjska škoda, nima podlage v zakonu. Potrošnik, ki ne more biti dolžnik na podlagi zakona, kar vse pomeni, da je njegovo stalno bivališče, ki ni predmet odločanja sodišča v zvezi s pristojnostjo za izdajo naloga za zamrznitev, ki ni pravni akt, niti za čezmejnost, popolnoma brezpredmetno.

(14) Nalog za zamrznitev, ki ni pravni akt, nima pogojev, kar pomeni, da v zvezi z nalogom ni mogoče doseči ustreznega ravnotežja med interesom upnika in dolžnika, ki nimata interesa.

Upnik, ki ni upnik na podlagi zakona, ne more vložiti vloge za izdajo naloga za zamrznitev pred pridobitvijo sodne odločbe, ki ni predmet odločanja o terjatvi. Glede na to, da verjetnost nima uspeha, je ni mogoče dokazati z dokazi, ki nimajo podlage v zakonu.

Zahtevek upnika, ki ni upnik na podlagi zakona, ni predmet sodnega varstva na podlagi zakona. Obstoječa oz. prihodnja odločba ni izvršljiva in ni vezana na sredstva dolžnika, ki so njegova last, torej mu jih ni potrebno porabiti, prikriti ali uničiti oziroma jih prodati pod ceno, v neobičajnem obsegu ali na neobičajen način!

Glede na to, da na podlagi obligacijskega razmerja ni za upnika nobenega tveganja, njegovega obstoja ne more dokazati z dokazi, ki nimajo podlage v zakonu, kar pomeni, da so nezakoniti, ki bi se lahko denimo nanašali kvečjemu na prejšnje dolžniško-upniško razmerje, ne pa na prejšnje spore, kredite, na naravo dolžnikovih sredstev, ki nimajo narave, oziroma na vsako nedavno dolžnikovo dejanje v povezavi z njegovim premoženjem, s katerim lahko počne, kar hoče.

Glede na to, da je dolg iz naslova poslovanja lahko samo predmet predloga za uvedbo stečaja na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga prevzame in vodi stečajni upravitelj kot novi dolžnik, je presoja sodišča v zvezi z normalnostjo poslovanja, ki ni predmet odločanja sodišča, odveč. Enako velja za slabo finančno stanje dolžnika, ki se še poslabšuje, ki je podlaga za vložitev predloga za stečaj na podlagi zakona in ni predmet presoje sodišča.

(15) Učinek presenečenja, ki ni predmet koristi, je v nasprotju z načelom predhodnosti, določenosti, predvidljivosti, jasnosti in gotovosti zakonodaje in zato popolnoma nezakonit. Presenečenje ni predmet urejanja z izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi, zaradi česar je nezakonita. Domnevni dolžnik, ki ni dolžnik na podlagi zakona, ki je prizadet z izpodbijano Uredbo, je upravičen do pogodbenega pravnega varstva, kar pomeni, da je predmetna tožba, ki je pravočasna, v celoti pravilna in zakonita.

(16) Vloga za nalog za zamrznitev pred začetkom postopka v glavni stvari pred sodiščem, ki ni določeno, zaradi česar ga izpodbijana Uredba z ničemer ne zavezuje, je nezakonita. Določen rok, ki ni določen v zakonu, je nezakonit! Glede na to, da dokazov, ki niso določeni v zakonu, ni mogoče zagotoviti, upnik te svoje obveznosti, ki ni pravni pojem, ne more zagotoviti, je lastna pobuda sodišča za prenehanje vloge oz. samodejno prenehanje zahtevka, ki nima podlage v zakonu, nezakonita. Neposredna uporaba pravnega instrumenta Unije pomeni, da mora Unija za dolžnika zagotoviti pravno varstvo.

(17) Pravic dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, ni mogoče zavarovati na zakonit način!

(18) Možnost, da se od upnika zahteva varščina, ki je lahko smo v korist upnika, preden mu je z zasegom nedovoljenih sredstev povzročena škoda, nima podlage v zakonu. Škoda je predmet odškodnine, ki je določena z zakonom (OZ!) in ni morebitna! Glede na to, da odškodnina za škodo ni določena s Pogodbo, je ni mogoče uveljavljati, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki nima podlage v Pogodbi, nezakonita.

Varnostni polog ni pravni pojem in ga ni mogoče izvršiti. Glede na to, da z izpodbijano Uredbo ni zagotovljena odškodnina za povzročeno škodo, oškodovanca zahtevata, da jo izplačata Evropski parlament in Svet, ki sta Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi in ki državljanom EU, ki so predmet varovanja s Pogodbo, ne zagotavlja nobene pravne varnosti; nasprotno, tožnika, ki nista pravni osebi, ne moreta biti dolžnika Finančne uprave Republike Slovenije, ki ni organ in ni prejemnik prihodkov države, ki jih tožnika ne morete dolgovati, zaradi česar je tovrstni rubež gostinske opreme iz gostinskega lokala s strani uradnikov ob prisotnosti Policije, popolnoma nezakonit, v višini 1 milijona EUR vsakemu od njiju!

7 4. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z upravljanjem s prihodki in odhodki določa, da se sredstva proračuna zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom. Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna in je sestavljen iz dela, ki se nanaša na sredstva za delovanje uporabnika in iz dela, ki se nanaša na sredstva za opravljanje nalog, kar vse pomeni, da so javna plačila Finančni upravi Republike Slovenije, ki nima javnega pooblastila na podlagi zakona, kar pomeni, da nima sredstev za delovanje niti sredstev za opravljanje nalog, v skupni vrednosti 2,5 milijonov EUR (Priloga 2) s plačilom na transakcijski račun Finančne uprave Republike Slovenije, ki ni uporabnik proračuna na podlagi zakona, v celoti nepravilna in nezakonita.

8 5. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti določa, da morajo uporabniki pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati običajne roke plačil. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav ali storitev ali za plačevanje predplačil. Za plačevanje predplačil za investicijske izdatke je potrebno soglasje Ministrstva za finance, kar vse pomeni, da so javna izplačila Finančne uprave Republike Slovenije za neopravljene dobave in storitve in za plačevanje preplačil, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna RS, v skupni višini 241 milijonov EUR (Priloga 3), brez upoštevanja izsiljenih gotovinskih plačil domnevni dolžnikov, ki niso prihodek Finančne uprave Republike Slovenije, v celoti nepravilna in nezakonita.

9 6. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi s prihodki proračunskega uporabnika določa, da se prihodki, ki jih dosežejo uporabniki s svojo dejavnostjo, vplačujejo v proračun. Sredstva za kritje stroškov v zvezi z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu, kar vse pomeni, da so plačila Republike Slovenije Finančni upravi Republike Slovenije za stroške v zvezi z dejavnostjo, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna RS, nezakonita.

10 7. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z izvrševanjem proračuna določa, da se proračun izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna, kar vse pomeni, da so plačila Finančne uprave Republike Slovenije, ki niso v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna, zaradi česar nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v celoti nepravilna in nezakonita.

11 17. člen Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z obvezno sklenitvijo in obvezno vsebino pogodbe, ki določa, če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene. Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi, na podlagi katerega država na podlagi navodil kogarkoli z lahkoto pripravi do plačila dajatev in davkov, ki nimajo podlage v zakonu, je v nasprotju z Ustavo RS in zato neustaven.
Glede na navedeno to pomeni, da je odločanje na podlagi navodil, ki niso podlaga za odločanje, potrebno razlagati tako, da nasprotuje določbam Direktive 93/13/EGS v zvezi z nedovoljenimi pogoji v potrošniških pogodbah v povezavi z drugimi zakonskimi določbami, ki so predmet postopka v glavni stvari, ki Finančni upravi Republike Slovenije, ki ni upnik na podlagi zakona, omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev z rubežem in prodajo gostinske opreme, ki ni last domnevnega dolžnika, kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen organ.

12 3. člen Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji), v katerega je bila prenesena direktiva Sveta 20016/112/ES v zvezi z davkom na dodano vrednost določa, da so predmet DDV naslednje transakcije: dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) za plačilo in pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije, opravi za plačilo davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec, kar glede na to, da prodaja premoženja, ki ni last tožnika, z nakazilom na TR račun Finančne uprave Republike Slovenije, ki ni registrirana za opravljanje obdavčljive dejavnosti, zaradi česar ni oproščeno vstopnega DDV, niti ni oproščeno plačila DDV za (ne)opravljeno storitev pomeni, da gre za utajo davka s strani Finančne uprave Republike Slovenije od vrednosti 53.000,00 EUR.

13 Direktiva Sveta 2006/112/ES v členu 13 določa, da se državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence, kar pomeni, da so javni prejemki na transakcijske račune Finančne uprave Republike Slovenije, ki ni davčni zavezanec na podlagi zakona v skupni vrednosti 2.517.456,16 EUR (priloga 2) in javna izplačila v skupni vrednosti 241.267.313,40 EUR, od tega 164.268.525,77 EUR Finančni upravi Republike Slovenije, ki ni organ, za plače, zaradi česar ne more biti prejemnik javnih plačil na podlagi zakona, ki nimajo materialno pravne podlage v zakonu, ki so obdavčljivi, v celoti nepravilna in nezakonita in pomenijo znatno izkrivljanje konkurence, zaradi česar Finančna uprava Republike Slovenije šteje za davčnega zavezanca za vse storitve in prejete dobave v skupni višini 250 milijonov EUR (priloga 2 in 3).

14 Glede na navedeno to pomeni, da je tovrstno plačevanje prispevkov in akontacije dohodnine, ki ni davek na dodano vrednost, fizične osebe, ki ne more biti dolžnik na podlagi zakona, z rubežem in prodajo opreme gostinskega lokala, ki ni v lasti domnevnega dolžnika, s strani Finančnega urada Brežice, ki je na podlagi Uredbe o določitvi finančnih uradov Finančne uprave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 57/2014) krajevno pristojen za odmero, obračun in finančni nadzor davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) od storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu; finančni nadzor v zvezi s preverjanjem carinske vrednosti in dokazil o poreklu blaga na zaprosilo carinskih administracij tretjih držav in odločanje v postopku o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja delovni čas in obvezni počitek mobilnih delavcev ter zapisovalno opremo v cestnih prevozih, ki ni podlaga za pristojnost, nezakonito.
Iz vseh zgoraj navedenih razlogov predlagam, da Sodišče odloči:

Sporni postopek odvoza avtomobila iz poslovnih prostorov gospodarske družbe Travnik T. d.o.o., ki ni last domnevnega dolžnika in prodaja na javni dražbi, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, v korist Finančne uprave Republike Slovenije, ki nima javnega pooblastila za rubež premičnin na podlagi zakona, po uradni dolžnosti, ki ni dolžnost Finančne uprave Republike Slovenije, je zato v celoti nepravilen in nezakonit. Izpodbijan zapisnik o rubežu, ki je na podlagi 17. člena Obligacijskega zakonika – OZ izvršljiv po uradni dolžnosti, nasprotuje določbami Uredbe (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za rubež premoženja dolžnika, ki Finančni upravi Republike Slovenije omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti fizične osebe, ki nima davčnih obveznosti, kar pomeni, da ni dolžnik, iz nedovoljenih pogodbenih pogojev s pogojevanjem plačila po sklepu o davčni izvršbi kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen sodni ali upravni organ, kar pomeni, da je tovrstno izsiljevanje plačila, ki je v nasprotju z zakonom, ki ni izvedljivo, ki ni prihodek Finančne uprave Republike Slovenije, predmet odškodnine v višini 220.000 EUR, ki jih morata nerazdelno plačali Evropski parlament in Svet kot odškodnino za povzročeno škodo.

Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki je bila implementirana v Zakon o davku na dodano vrednost -ZDDV-1 v Členu 13 določa, da se državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava vključno s Finančno uprav štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence, kar pomeni, da so javni prejemki na transakcijske račune Finančne uprave Republike Slovenije, ki ni davčni zavezanec na podlagi zakona, v skupni vrednosti 2.517.456,16 EUR in javna izplačila v skupni vrednosti 241.267.313,40 EUR, ki ni organ, zaradi česar ne more biti prejemnik plačil na podlagi zakona, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, ki so obdavčljivi, v celoti nepravilni in nezakoniti in pomenijo znatno izkrivljanje konkurence, zaradi česar Finančna uprava Republike Slovenije šteje za davčnega zavezanca.

Republika Slovenija mora v roku, ki ga bo določilo Sodišče EU, sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo Finančna uprava Republike Slovenije nezakonito pridobljena denarna sredstva, ki predstavljajo nedovoljeno državno pomoč, vrnila v proračun, sicer jih mora v roku, ki ga bo določilo Sodišče, izterjati v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/2011).

Ljubljana, 05.06.2017 vlagatelj

Poslano v vednost:
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Ministrstvo za finance,
– Ministrstvo za pravosodje in
– Ministrstvo za zunanje zadeve