Tožba za odškodnino zaradi stečaja na predlog države

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj:

TOŽBA
zoper Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 15. maja 2014, ki nima podlage v PDEU

in

zahteva za plačilo odškodnine Xxxx Juliji, ki ne more biti dolžnik
na podlagi zakona, v višini 1 milijona EUR

vlagatelj

1 x

listine

1 Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ni pristojno za prisilno uvedbo stečaja gospodarske družbe, je dne 15.06.2017 ob 6. uri na naslov stalnega bivališča Julije Xxxx poslalo tri policiste z marico, da bi jo prisilno privedli na zaslišanje, ki ne more biti predmet prisile. Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR (Uradni list SFRJ, št. 29/78) je že v času komunizma določal, da bi bili ustvarjeni pogoji za svoboden promet blaga in opravljanje storitev na enotnem jugoslovanskem trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje ter za zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov in da bi bila zagotovljena odgovornost organizacij združenega dela in drugih udeležencev v pravnem prometu za izpolnjevanje njihovih obveznosti, s tem pa tudi za uresničevanje in za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ureja ta zakon temelje obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev (1. člen) in pomeni, da lahko dolg nastane samo na podlagi dolžniško-upniškega razmerja, ki je predmet poslovanja gospodarskih družb, zaradi česar je tovrstno prisilno izterjevanje dolgov države, ki ne posluje, zaradi česar ne more biti upnik, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, popolnoma nezakonito. Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene. Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (17. člen OZ), kar pomeni, da je predmet odločanja sodišča sklenitev pogodbe. Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Izjava volje mora biti svobodna in resna (18. člen OZ). Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega. Dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta (19. člen OZ), kar pomeni, da je tovrstno vsiljevanje izjave volje odgovorne osebe gospodarske družbe s prisilno privedbo s 3 policisti najmanj neresno in zato predmet odškodnine, ki jo bo tožnica zahtevala od izdajateljev Uredbe! Okrožno sodišče v Ljubljani je zoper gospodarsko družbo Xxxx M&V d.o.o., ki ne posluje, zaradi česar ne more biti predmet stečaja, na predlog upnika, Republike Slovenije, ki je pojem, ki je izmišljen, ki ne more biti upnik na podlagi zakona (Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad Ljubljana, je državni organ, ki ne more biti upnik na podlagi zakona), ki ni predlagatelj na podlagi zakona (sodba Sodišča C-507/08 z dne 22.12.2010) izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo , ki ne posluje in nima premoženja, kar vse pomeni, da je nezakonit. Glede na to, da Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, v katerega je bila implementirana Direktiva Sveta 2006/116/ES v zvezi z enotnim davkom na dodano vrednost, ki je edini veljaven zakon o obdavčenju, ne določa, da se o davku odloča z odločbo, navedeno pomeni, da so vse davčne odločbe, izdane na podlagi Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2, ki ni zakon o obdavčenju, nezakonite (65. člen ZDavP). Predlog Republike Slovenije, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki ni dolžnik na podlagi zakona, zato ne more biti v skladu s prvim odstavkom 232. člena ZFPPIPP. Glede na to, da država ne more biti upnik, ne more založiti predujma za kritje stroškov začetka stečajnega postopka, za kar nima proračunskih sredstev, kar pomeni, da je tako začet postopek stečaja nezakonit. Potrditev dolžnika, da je insolventen in predlog, da se o odločitev o odločanju o predlogu za začetek stečajnega postopka na predlog upnika, ki ni upnik na podlagi zakona, kar pomeni, da nima materialnopravne podlage v zakonu, je zato nepravilna in nezakonita. V izpodbijanem primeru gre za zasebno gospodarsko družbo v lasti družine Xxxx, ki nima uprave, kar pomeni, da ne more družbenikom družbe v zasebni lasti predlagati ničesar, še najmanj poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja družbe, ki nima premoženja razen premičnin, ki jih je »zarubila« Finančna uprava Republike Slovenije, ki ni rubežnik na podlagi zakona, zaradi česar je tovrstna predložitev poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki jih bo lastnik na podlagi lastnega predloga ki ga bodo potrdili zunanji finančni strokovnjaki proti plačilu, predložil sam sebi, nezakonita. Glede na to, da družba ne posluje in nima premoženja, je verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe, ki ne more biti kapitalsko ustrezna, nična! Nameravana vložitev predloga do 1. okt. 2016 za naprej oz. bodoče soglasje k uvedbi stečajnega postopka družbe je vsaj toliko prepovedana kot za nazaj (155. člen Ustave RS). Predlog za odložitev odločanja o upnikovem predlogu, ki ni upnik na podlagi zakona, nima materialnopravne podlage v zakonu, kar pomeni, da nikoli ne more biti popoln. 5. odstavek 236. člena ZFPPIPP ni materialnopravna podlaga za nadaljevanje postopka. Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka 147. člena ZFPPIPP predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavrže predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek (2. odstavek 221.d člena ZFPPIPP), kar pomeni, da je izpodbijan sklep sodišča nezakonit. Dolžniku je bil sklep z dne 6.9.2016 vročen dne 9.9.2016 in le-tega v roku 3 dni ni dopolnil. Je pa dne 13.9.2016 (red. št. 5) vložil ugovor oz. zahtevo za ustavitev postopka, katerega je sodišče s sklepom z dne 15.9.2016 (red. št. 6) zavrglo. Zoper ta sklep je dolžnik ponovno podal ugovor (red. št. 7). Sodišče je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse (red. št. 8); zaradi vložitve ugovora dolžnika (red. št. 9) je sodišče izdalo sklep o ugovoru zoper plačilni nalog z dne 21.11.2016 (red. št. 11), ki še ni pravnomočen. Vendar ne glede na to, da sklep o dopolnitvi z dne 6.9.2016 ni pravnomočen, sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. Zoper sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za odložitev odločanja o upnikovem predlog namreč (363. čl. ZFPPIPP v z. s 15. čl. ZFPPIPP) posebna pritožba ni dovoljena. Po izrecni zakonski določbi pa velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da je kolikor dolžnik v 3 dnevnem roku zahteve za odložitev odločanje ne dopolni, da je insolventen (5. odst. 236. čl. ZFPPIPP). Dolžniku je bil sklep o dopolnitvi vročen dne 9.9.2016, katerega ni dopolnil, zato je že na podlagi navedenega podana zakonska domneva o insolventnosti dolžnika. Da je dolžnik insolventen, potrjuje tudi dolžnik sam v vlogi z dne 2.9.2016. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da dolžnik ni v zakonskem roku podal zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Ne zanika obstoja upnikove terjatve, ker je ne more, ter potrjuje, da je insolventen. Sodišče je dolžnika s sklepom o dopolnitvi (red. št. 4) pozvalo, da zahtevo dopolni v roku 3 delovnih dni tako, da predloži listine iz 2. odst. 236. čl. ZFPPIPP. Sklep je bil dolžniku vročen dne 9.9.2016. Ker v zakonskem roku 3 delovnih dni (3. odst. 236. čl. ZFPPIPP) zahteve ni dopolnil, je na podlagi 5. odst. 236. čl. ZFPPIPP podana neizpodbojna zakonska domneva o dolžnikovi insolventnosti. Poleg tega je sodišče na podlagi navedb upnika, ki ni upnik na podlagi zakona, v predlogu za začetek stečajnega postopa, (red. št. 1) ugotovilo, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predlog (upnik izkazuje do dolžnika terjatev iz naslova neplačanih davkov in prispevkov, ki niso davki na podlagi zakona o DDV, v višini cca 305.886,00 eur in sicer na podlagi izvršilnih naslova opr. št. DT-4293-2313/2016 08-721-11 z dne 12.7.2016, najstarejši dolg je zapadel v plačilo dne 1.4.2014). Ne glede na navedeno pa sodišče še dodaja: V nadaljnjih vlogah stališča dolžnika niso jaso izražena (vloge oz. ugovori na red. št. 5,7,9 in 12), vendar iz le-teh sodišče povzema, da dolžnik oporeka upniku RS legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, med tem ko sami insolventnosti dolžnik ne oporeka. Vendar pa so navedbe dolžnika tudi glede legitimacije upnika RS za vložitev predloga nekonkretizirane…
Za upravitelja je bil imenovan Ronnie Christopher Horvat, ki nima nobenega javnega pooblastila na podlagi zakona. Ima pa zato javna plačila v višini 202.481,27 EUR kot Viggen Ronnie Christopher Horvat s.p. , 47.953,83 EUR kot Viggen d.o.o. in 6.994,76 EUR javnih plačil kot Odvetniška družba Ronnie Christopher Horvat o.p., d.o.o., ki ni dejavnost na podlagi zakona, od tega 242.326,12 EUR s strani Okrožnih sodišč, ki niso plačniki na podlagi zakona, kar pomeni, da so nezakoniti, zato mu niti nemogoče ni težko. Sodišče je z oklicem , ki ni pravni akt, pozvalo upnike, ki ne morejo biti upniki na podlagi zakona, naj v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku, ki nimajo podlage v zakonu. Kot navedeno uvodoma je upnik posledica dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in resno (18. člen OZ) in izključno posledica pogodbe o dobavi blaga oziroma opravljanja storitev iz naslova poslovanja, kar glede na to, da gospodarska družba, ki je predmet stečaja, ne posluje, pomeni, da nima upnikov in da ne more biti insolventna. Stečajni upravitelj je skupaj z obrestmi in stroški, ki nimajo podlage v zakonu, kar pomeni, da so nezakoniti, priznal za 615.561,89 EUR terjatev , ki niso terjatve na podlagi zakona, kar pomeni, da so nezakonite, in ovrednotil seznam zarubljenih osnovnih sredstev na dan 31.03.2015 na 412.940,00 EUR, ki nimajo podlage v zakonu in seznam vozil, za katere je prepovedal odtujitev in obremenitev na način, da je naročil prepoved podaljšanja njihove registracije. Sodišče je dne 15.6.2017 izdalo sklep , da se ugovor zoper objavo sklepa o začetku stečaja in zahteva za ustavitev postopka z dne 29.12.2016 (red. št. 19) zavrže, kar pomeni, da izpodbijan postopek ni pravnomočen, in isti dan poslalo na naslov stalnega bivališča Julije Xxxx policijo z marico, da jo privede na sodišče na zaslišanje v postopku stečaja. V izpodbijanem primeru gre zakonsko pristojnost sodišča o uvedbi stečaja, o kateri sodišče ne more odločati s sklepom iz razloga, ker zakon ne predvideva sklepa o njegovi dovolitvi kot samostojnega procesnega dejanja sodišča, zato ugovor stranke ni potreben. 231. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v zvezi z upravičenimi predlagatelji določa, da so upravičeni predlagatelji dolžnik, osebno odgovorni družbenik dolžnika in upnik, kar glede na to, da država ne more biti upnik na podlagi zakona pomeni, da izpodbijanega postopka ni mogoče začeti. Ali drugače, država, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, ne izkazuje pravne koristi za njegovo vložitev, zaradi česar bi moralo sodišče predlog Republike Slovenije, ki je pojem, za uvedbo stečajnega postopka, ki ne izkazuje pravne koristi za njegovo vložitev, zavreči (274. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja v zvezi s procesnimi dol)
Na podlagi določbe 65. člena Zakona o davčnem postopku – ZDvP-2 davčni urad odloča z odločbo samo v primeru, če tako določa zakon o obdavčenju. Glede na to, da Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 ne predvideva izdaje odmerne odločbe, navedeno pomeni, da je izpodbijan seznam izvršilnih naslovov, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, ne zakonito. Ali drugače, o davku se ne odloča s konkretnim pravnim aktom, ki mu ni mogoče ugovarjati iz razloga, ker v tem primeru lahko davčni organ za upnika imenuje sam sebe, zaradi česar je tovrstno imenovanje v nasprotju z načelom zakonitosti. Glede na to, da je podlaga za nastanek terjatve pogodba, ki je Republika Slovenija nima, navedeno pomeni, da so vse domnevne terjatve države vključno z dokazi nezakonite. Glede na to, da tovrsten oklic, ki ni pravni akt, zaradi česar nima pravnega učnika, ki ga sodišče in upravitelj izvajata z zastraševanjem na način, da ga posredujeta bankam, ki oskrbujejo slovenska sodišča z likvidnostnimi krediti, ki nato z javnimi plačili obvladujejo vse javne in zasebne organe in ustanove vključno s policijo, ki nima na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nobenih pristojnosti, ki pomeni popolno moralno in finančno razvrednotenje Julije Xxxx v korist sodišča, ki nima na podlagi zakona nobenih pristojnosti, z zlorabo izvršitelja, ki ga plačuje z javnim denarjem, ki ga nima in si ga sposoja pri bankah.
V primeru stečaja gospodarske družbe stečajni upravitelj postane odgovorna oseba gospodarske družbe v stečaju, ki prevzame njeno poslovanje in se tudi zaznamuje v zemljiško knjigo, kar pomeni, da prodaja premoženje družbe, ki jo je prevzel, ki jo zaradi pravne varnosti stvarnega lastnika potrdi sodišče s sklepom, zaradi česar je tovrsten poskus prisilne razprodaje premoženja gospodarske družbe s strani stečajnega upravitelja, ki ni lastnik njenega premoženja in prenos lastninske pravice na kupca po uradni dolžnosti, ki ga je potrdilo sodišče s sklepom, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar je nezakonit, v celoti nepravilno in nezakonito in zato predmet odškodnine.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki niso predmet dolžnikov, nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kar pomeni, da je nezakonita, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njeno izdajo (člen 340 PDEU). Tožnica zato zahteva, da jo naslovno sodišče odpravi in razveljavi, izdajateljema pa naloži, da oškodovanki Juliji Xxxx nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo v višini 1 milijona EUR s plačilom na TR, ki bo sporočen naknadno.

Pravni okvir

Pravo Unije

2 Člen 81 PDEU (prejšnji člen 65 PES), Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ki določa:

1. Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in svet po rednem zakonodajne postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

(a) vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah med državami članicami;

(b) čezmejno vročanje sodnih in izvensodnih listin;

(c) združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti;

(d) sodelovanje pri pridobivanju dokazov;

(e) učinkovit dostop do sodnega varstva;

(f) odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah,

ni materialnopravna podlaga za izdajo Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki je v nasprotju z določbo člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katere je izdana, v celoti nepravilna in nezakonita!
Izrazi, kot so bančni račun ali račun, banka, sredstva, država članica, v kateri je bančni račun, zahtevek, upnik, dolžnik, sodna odločba, sodna poravnava, javna listina, država članica izvora, država članica izvršitve, informacijski organ, pristojni organ in stalno prebivališče, niso predmet urejanja z Uredbo. V civilnih in gospodarskih zadevah ni upnikov! Upniki nastanejo lahko samo prostovoljno, na podlagi pogodbe, kar pomeni, da je tovrstno določanje upnikov s strani sodišča s sklepom, ki je konkreten pravni akt, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, popolnoma nezakonito. Edini dolg, ki je predmet Pogodbe, ki ga spremlja Komisija, je javni dolg (člen 126 PDEU), kar pomeni, da je tovrstno urejanje dolga fizičnih in pravnih oseb, ki ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, z Uredbo, ki so jo zavrnile vse države s common law, ki so nato celo izstopile iz EU, ki nima podlage v PDEU, popolnoma nezakonito!

Slovensko pravo

3 Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR (Uradni list SFRJ, št. 29/78), je že v času komunizma določal, da bi bili ustvarjeni pogoji za svoboden promet blaga in opravljanje storitev na enotnem jugoslovanskem trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje ter za zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov in da bi bila zagotovljena odgovornost organizacij združenega dela in drugih udeležencev v pravnem prometu za izpolnjevanje njihovih obveznosti, s tem pa tudi za uresničevanje in za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ureja ta zakon temelje obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev (1. člen) in pomeni, da lahko dolg nastane samo na podlagi dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in predmet poslovanja pravnih oseb, zaradi česar je tovrstno prisilno izterjevanje dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, popolnoma nezakonito.

4 Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji), v katerega je bila implementirana Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost na območju Republike Slovenije (1. člen), ki pripada proračunu Republike Slovenije (2. člen), določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu dobave blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije. DDV se obračunava in plačuje po stopnji 22% od vsakega prometa blaga in storitev, kar pomeni, da je tovrstno prisilno izterjevanje terjatev pravnih oseb, ki ne morejo biti posojilodajalec na podlagi zakona, za nazaj, ki je obdavčljivo, s sklepom o sodni izvršbi, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, v nasprotju z direktivo in zato nezakonito.

5 Zakon o bankah in hranilnicah – ZBH (Uradni list RS, št. 1/1991 in naslednji) določa, da je Banka pravna oseba, katere predmet poslovanja je opravljanje bančnih poslov po določbah tega zakona (1. člen). Banka lahko opravlja naslednje bančne posle: sprejema vse vrste denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb; daje in najema kredite; … (2. člen). Banka posluje po načelih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti (4. člen). Banka se ustanovi pod pogoji, ki jih določa ta zakon, kot delniška družba (5. člen). Banka je nosilka pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu glede sredstev in premoženja, s katerim razpolaga (6. člen), predvsem pa je davčni zavezanec, kar pomeni, da je tovrsten rubež denarja pravnim in fizičnim osebam s strani družb, ki niso pod nadzorom Banke Slovenije, z oderuškimi obrestmi, popolnoma nezakonito.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

6 Pogodba o delovanju Evropske unije ter zlasti toke (a), € in (f) člena 81(2) Pogodbe, upoštevanje predloga Evropski komisije, ki ni predlagatelj na podlagi Pogodbe, posredovanje osnutka uredbe, ki ni zakonodajni akt, nacionalnim parlamentom, ki niso njegovi prejemniki, upoštevanje mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je brezpredmetno in ki ni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom in ob upoštevanju naslednjega, ki je za izpodbijano Uredbo popolnoma brezpredmetno:

(1) Območje svobode, varnosti in pravice do prostega gibanja oseb ni predmet izpodbijane Uredbe, kar pomeni, da je brezpredmetno!

(2) Sodbe niso izvršljive iz razloga, ker zakon ne določa njihove izvršljivosti, kar pomeni, da je njihovo izvrševanje nezakonito! Civilni postopki, ki niso pravni pojem, niso predmet uporabe! Veljavna zakonodaja pozna samo pravdni, kazenski in upravni postopek, kar pomeni, da je tovrstno olajševanje izterjave dolgov, ki niso predmet izterjave, nezakonito!

(3) Sodni postopki, ki so prostovoljni, ne poznajo prisile, kar pomeni, da je tovrstno plenjenje bančnih računov, ki nima podlage v zakonu, nezakonito.

(4) Učinkovitost izvrševanja sodnih odločb, ki niso izvršljive in niso v zvezi z bančnimi računi in premoženjem dolžnikov, ki niso dolžniki na podlagi zakona, ni predmet Evropskega sveta na podlagi Pogodbe, kar pomeni, da je tovrstna skrb za plenjenje računov popolnoma odveč.

(5) Postopki, kot so nalogi za zamrznitev računov, ki nimajo materialnopravne podlage v veljavnih zakonih, so vse prej kot zaščitni. Glede na to, da je upnik izključno predmet dolžniško-upniškega razmerja, ki je pogodbeno in prostovoljno, so tovrstni poskusi za zamrznitev računov dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, popolnoma nezakoniti in zato izpodbojni. Unija je zveza držav, ki nima zavezujočih pravnih instrumentov, ki se uporabljajo neposredno, zoper katere ni pravnih sredstev, zaradi česar je tovrstno omogočanje učinkovitega in hitrega zamrzovanja sredstev na bančnih računih v zasebni lasti, ki nima podlage v Pogodbi, popolnoma nezakonito.

(6) Postopek, uveden z izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi, ki ni pravno sredstvo Unije, je popolnoma nezakonit in upniku, ki ni upnik na podlagi zakona, ne dopušča ničesar, zaradi česar je vsakršno poseganje po zasebni lastnini bodisi na denarna sredstva, bodisi na premičnine ali celo nepremičnine, predmet odškodnine!

(7) Upnik ni predmet urejanja na podlagi Pogodbe, kar pomeni, da tovrstno sprejemanje zaščitnih ukrepov v korist upnika, ki nima podlage v Pogodbi, popolnoma nezakonito. Kot je navedeno uvodoma, je upnik posledica dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in je posledica poslovanja, ki ga upnik lahko uveljavlja v postopku stečaja, s katerim upravlja stečajni upravitelj in velja samo za naprej, zaradi česar je tovrstna »zamrznitev« denarnih sredstev dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, popolnoma nezakonito!

(8) Civilne in gospodarske zadeve niso predmet urejanja z uredbo. Fizične osebe ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, gospodarske zadeve pa so urejene z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kar pomeni, da je poskus urejanja z izpodbijano Uredbo nezakonit.
(9) Kreditne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti, ki nimajo podlage v zakonu, niso predmet urejanja z Uredbo. Zato je poskus, da se kot dolžniki izločijo državne institucije in mednarodne finančne institucije v škodo dolžnikov popolnoma nezakonit.

(10) Tovrstno definiranje čezmejnih primerov, ki nima podlage v Pogodbi, je popolnima nezakonito in ni predmet urejanja z Uredbo, ki je ne razumejo niti tisti, ki ga poskušaj uveljaviti v škodo dolžnikov!

(11) Upnik nima na podlagi Pogodbe nobenih pravic v zvezi z izvršitvijo poznejše odločbe o glavni stvari, ki ni izvršljiva niti po koncu postopka, kaj šele pred njegovim začetkom, ko še ni niti določen niti upniku, ki je že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki niso izvršljive, zaradi česar ne morejo določati o obveznostih dolžnika, ki izhajajo iz dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno, kar pomeni, da je njegovo prisilno izvrševanje nezakonito!

(12) Nalog za zamrznitev, ki ni pravni akt, ne more biti na voljo za namen, ki ga nima. Zahtevki upnika, ki izhajajo iz sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, nimajo zapadlosti in ne morejo biti na voljo niti za zapadle zahtevke, kaj šele za zahtevke, ki še niso zapadli v plačilo in ne izhajajo iz transakcije niti iz dogodka. Znesek zahtevkov, ki nimajo podlage v zakonu, ni predmet določanja, vključno z zahtevki v zvezi z deliktom ali kvazideliktom in tožbeni zahtevki za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki je temeljilo na dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek. Denarna kazen, izrečena v kazenskem postopku, se na podlagi zakona izvršuje z zaporno kaznijo, ki vključuje tudi zastaranje (87. člen KZ-1). Odškodnina je na podlagi zakona lahko samo posledica obligacijskega razmerja, ki ga skleneta pravni osebi (149. člen OZ), kar pomeni da je tovrstno prisilno izvrševanje odškodnin fizičnih oseb, ki ne morejo biti oškodovanci, nezakonit. Pri čemer je interes upnika za zamrznitev za višino glavnice, ki nima podlage v zakonu, ali za nižji znesek, popolnoma brezpredmeten!

(13) Med postopki za izdajo naloga za zamrznitev, ki nima podlage v Pogodbi in postopki v glavni stvari, ki potekajo pred nacionalnimi sodišči, ki niso predmet naloga, ni nobene povezave niti mednarodne pristojnosti, ki je sodišča države članice, ki niso pristojna za odločanje, nimajo. Postopek za pridobitev izvršljivega naslova za zadevni postopek vključno s skrajšanimi postopki v zvezi s plačilnimi nalogi in postopki za izdajo začasne odredbe, ki je lahko na podlagi zakona izda samo sodišče zaradi varovanja upnika, ki bi mu z njeno izvršitvijo lahko bila povzročena enormna premoženjska in nepremoženjska škoda, nima podlage v zakonu. Potrošnik, ki ne more biti dolžnik na podlagi zakona, kar vse pomeni, da je njegovo stalno bivališče, ki ni predmet odločanja sodišča v zvezi s pristojnostjo za izdajo naloga za zamrznitev, ki ni pravni akt, niti za čezmejnost, popolnoma brezpredmetno.

(14) Nalog za zamrznitev, ki ni pravni akt, nima pogojev, kar pomeni, da v zvezi z nalogom ni mogoče doseči ustreznega ravnotežja med interesom upnika in dolžnika, ki nimata interesa.

Upnik, ki ni upnik na podlagi zakona, ne more vložiti vloge za izdajo naloga za zamrznitev pred pridobitvijo sodne odločbe, ki ni predmet odločanja o terjatvi. Glede na to, da verjetnost nima uspeha, je ni mogoče dokazati z dokazi, ki nimajo podlage v zakonu.

Zahtevek upnika, ki ni upnik na podlagi zakona, ni predmet sodnega varstva na podlagi zakona. Obstoječa oz. prihodnja odločba ni izvršljiva in ni vezana na sredstva dolžnika, ki so njegova last, torej mu jih ni potrebno porabiti, prikriti ali uničiti oziroma jih prodati pod ceno, v neobičajnem obsegu ali na neobičajen način!

Glede na to, da na podlagi obligacijskega razmerja ni za upnika nobenega tveganja, njegovega obstoja ne more dokazati z dokazi, ki nimajo podlage v zakonu, kar pomeni, da so nezakoniti, ki bi se lahko denimo nanašali kvečjemu na prejšnje dolžniško-upniško razmerje, ne pa na prejšnje spore, kredite, na naravo dolžnikovih sredstev, ki nimajo narave, oziroma na vsako nedavno dolžnikovo dejanje v povezavi z njegovim premoženjem, s katerim lahko počne, kar hoče.

Glede na to, da je dolg iz naslova poslovanja lahko samo predmet predloga za uvedbo stečaja na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga prevzame in vodi stečajni upravitelj kot novi dolžnik, je presoja sodišča v zvezi z normalnostjo poslovanja, ki ni predmet odločanja sodišča, odveč. Enako velja za slabo finančno stanje dolžnika, ki se še poslabšuje, ki je podlaga za vložitev predloga za stečaj na podlagi zakona in ni predmet presoje sodišča.

(15) Učinek presenečenja, ki ni predmet koristi, je v nasprotju z načelom predhodnosti, določenosti, predvidljivosti, jasnosti in gotovosti zakonodaje in zato popolnoma nezakonit. Presenečenje ni predmet urejanja z izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi, zaradi česar je nezakonita. Domnevni dolžnik, ki ni dolžnik na podlagi zakona, ki je prizadet z izpodbijano Uredbo, je upravičen do pogodbenega pravnega varstva, kar pomeni, da je predmetna tožba, ki je pravočasna, v celoti pravilna in zakonita.

(16) Vloga za nalog za zamrznitev pred začetkom postopka v glavni stvari pred sodiščem, ki ni določeno, zaradi česar ga izpodbijana Uredba z ničemer ne zavezuje, je nezakonita. Določen rok, ki ni določen v zakonu, je nezakonit! Glede na to, da dokazov, ki niso določeni v zakonu, ni mogoče zagotoviti, upnik te svoje obveznosti, ki ni pravni pojem, ne more zagotoviti, je lastna pobuda sodišča za prenehanje vloge oz. samodejno prenehanje zahtevka, ki nima podlage v zakonu, nezakonita. Neposredna uporaba pravnega instrumenta Unije pomeni, da mora Unija za dolžnika zagotoviti pravno varstvo.

(17) Pravic dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, ni mogoče zavarovati na zakonit način!

(18) Možnost, da se od upnika zahteva varščina, ki je lahko smo v korist upnika, preden mu je z zasegom nedovoljenih sredstev povzročena škoda, nima podlage v zakonu. Škoda je predmet odškodnine, ki je določena z zakonom (OZ!) in ni morebitna! Glede na to, da odškodnina za škodo ni določena s Pogodbo, je ni mogoče uveljavljati, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki nima podlage v Pogodbi, nezakonita.

Varnostni polog ni pravni pojem in ga ni mogoče izvršiti. Glede na to, da z izpodbijano Uredbo ni zagotovljena odškodnina za povzročeno škodo, oškodovanci zahtevajo, da jo izplačata Evropski parlament in Svet, ki sta Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi in ki državljanom EU, ki so predmet varovanja s Pogodbo, ne zagotavlja nobene pravne varnosti; nasprotno, tožniki, pravne in fizične osebe, ne morejo biti upniki fizične osebe, ki ne posluje, ki jim tožnica ne more dolgovati ničesar, kaj šele 2,6 milijona EUR, zaradi česar je tovrstna razprodaja nepremičnin s strani upravitelja ob potrditvi sodišča in prisotnosti rubežnikov in policije, popolnoma nezakonita, v zahtevani višini.

7 4. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z upravljanjem s prihodki in odhodki določa, da se sredstva proračuna zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom. Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna in je sestavljen iz dela, ki se nanaša na sredstva za delovanje uporabnika in iz dela, ki se nanaša na sredstva za opravljanje nalog, kar vse pomeni, da so javna plačila Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki nima javnega pooblastila na podlagi zakona, kar pomeni, da nima sredstev za delovanje niti sredstev za opravljanje nalog, v skupni vrednosti 76 milijonov EUR (Priloga 8) s plačilom na transakcijski račun sodišča, ki ni uporabnik proračuna na podlagi zakona, v celoti nepravilna in nezakonita.

8 5. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti določa, da morajo uporabniki pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati običajne roke plačil. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav ali storitev ali za plačevanje predplačil. Za plačevanje predplačil za investicijske izdatke je potrebno soglasje Ministrstva za finance, kar vse pomeni, da so javna izplačila Okrožnega sodišča v Ljubljani za neopravljene dobave in storitve in za plačevanje preplačil, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v skupni višini 438 milijonov EUR (Priloga 9) , brez upoštevanja izsiljenih gotovinskih plačil domnevnih kupcev, ki niso prihodek sodišča, v celoti nepravilna in nezakonita.

9 6. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi s prihodki proračunskega uporabnika določa, da se prihodki, ki jih dosežejo uporabniki s svojo dejavnostjo, vplačujejo v proračun. Sredstva za kritje stroškov v zvezi z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu, kar vse pomeni, da so plačila Okrožnega sodišča v Ljubljani za stroške v zvezi z dejavnostjo, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna RS, nezakonita.

10 7. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z izvrševanjem proračuna določa, da se proračun izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna, kar vse pomeni, da so plačila Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki niso v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna, zaradi česar nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v celoti nepravilna in nezakonita.

11 17. člen Obligacijskega zakonika – OZ (Uradni list RS, št. 83/2001) v zvezi z obvezno sklenitvijo in obvezno vsebino pogodbe, ki določa, če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene. Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi, na podlagi katerega sodišče na podlagi predpisov katerokoli pravno ali fizično osebo z lahkoto pripravi do plačila terjatev, ki niso terjatve na podlagi zakona, vključno z obrestmi in stroški, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, je v nasprotju z Ustavo RS in zato neustaven.
Glede na navedeno to pomeni, da je odločanje na podlagi procesnih zakonov, ki niso podlaga za odločanje sodišča, potrebno razlagati tako, da nasprotuje določbam Direktive 93/13/EGS v zvezi z nedovoljenimi pogoji v potrošniških pogodbah v povezavi z drugimi zakonskimi določbami, ki so predmet postopka v glavni stvari, ki gospodarski družbi, ki ni upnik na podlagi zakona, omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev z rubežem in prodajo denarnih sredstev in nepremičnin s strani sodišča, ki niso njegova last, kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen organ.

Iz vseh zgoraj navedenih razlogov predlagam, da Sodišče odloči:

Sporni postopek zavarovanja terjatev Republike Slovenije, ki je pojem, ki nima terjatev, v postopku stečaja s prodajo zarubljenega premoženja s strani države, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, s prodajo nepremičnin fizične osebe in prenosom lastninske pravice na domnevnega kupca, ki jih ni kupil, po uradni dolžnosti, ki ni dolžnost sodišča, ki ji ni mogoče ugovarjati, s prodajo na tako imenovani javni dražbi, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, v korist pravne osebe, ki ni vložila tožbe za njeno prodajo (153. člen SPZ) je zato v celoti nepravilen in nezakonit. Izpodbijan sklep o začetku postopka stečaja nad gospodarsko družbo, ki je na podlagi 17. člena Obligacijskega zakonika – OZ izvršljiv po uradni dolžnosti, nasprotuje določbam Uredbe (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za rubež premoženja dolžnika, ki upravitelju omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti fizične osebe, ki na podlagi zakona ne more imeti obdavčljivih dolgov, zaradi česar ni dolžnik, iz nedovoljenih pogodbenih pogojev s pogojevanjem plačila na podlagi oklica o začetku postopka stečaja, ki ni pravni akt in ni izvršljiv iz razloga, ker zakon ne določa njegove izvršljivosti, kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen sodni ali upravni organ, kar pomeni, da je tovrstno izsiljevanje plačil s prisilno privedbo s policijo, ki je v nasprotju z zakonom, ki ni izvedljivo, ki ni prihodek upravitelja, predmet odškodnine v višini 1 milijona EUR oškodovanki, ki jih morata nerazdelno plačati Evropski parlament in Svet.

Direktiva Sveta 2006/112/ES v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki je bila implementirana v Zakon o davku na dodano vrednost -ZDDV-1 v Členu 13 določa, da državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava vključno z Okrožnim sodiščem v Ljubljani štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence, kar pomeni, da so javni prejemki na transakcijske račune Okrožnega sodišča v Ljubljani v višini 76 milijonov EUR in javna izplačila v višini 438 milijonov EUR, ki ne posluje, zaradi česar ne more biti prejemnik plačil na podlagi zakona, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, ki so obdavčljivi, v celoti nepravilni in nezakoniti in pomenijo znatno izkrivljanje konkurence, zaradi česar Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi zakona šteje za davčnega zavezanca.

Republika Slovenija mora v roku, ki ga bo določilo Sodišče EU, sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo Okrožno sodišče v Ljubljani nezakonito pridobljena denarna sredstva, ki predstavljajo nedovoljeno državno pomoč, vrnilo v proračun, sicer jih mora v roku, ki ga bo določilo Sodišče, izterjati v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/2011).

Ljubljana, 19.06.2017 vlagatelj

Poslano v vednost:
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Ministrstvo za finance,
– Ministrstvo za pravosodje in
– Ministrstvo za zunanje zadeve