Tožba za odškodnino zaradi prodaje lastniškega stanovanja

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj: Tehnokrat d.o.o., Polanškova 23, SI-1000 Ljubljana,
ki ga zastopa Murekar Pavla, direktor

TOŽBA
zoper Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 15. maja 2014, ki nima podlage v PDEU

in

zahteva za izdajo odredbe za zadržanje prodaje stanovanja, ki je
v lasti vlagateljice, ki ga ni zastavila upnikom

in

zahteva za plačilo odškodnine Murekar Pavli, ki ni dolžnik, vse v
višini 1 mio € zaradi sodne prodaje stanovanja

vlagatelj

1 x

listine

1 Okrajno sodišče v Murski Soboti, ki ni pristojno za prisilno izvrševanje terjatev upnikov, ki niso upniki na podlagi zakona, ki niso bile ugotovljene s tožbo, je na predlog Metke Murekar, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, na podlagi sklepa o izvršbi in zaznambi istega v zemljiški knjigi, ki ni vložila tožbe, da se nepremičnina proda, kot to določa 153. člen SPZ (Zadeva Sodišča C-482/12, Peter in Eva Macinsky proti Getfin s.r.o. in Financreal s.r.o. z dne 21. novembra 2013), po uradni dolžnosti, ki ni dolžnost sodišča, prodalo nepremičnino tožnice dvornemu kupcu sodišča, po ceni, ki je izmišljena, na podlagi odredbe o prodaji, ki ni pravni akt, o čemer je odločilo s sklepom o domiku z dne 16.06.2017 , ki nima materialnopravne podlage v zakonu, zoper katerega ni pritožbe, kar pomeni, da ne more biti pravnomočen, ki na podlagi zakona ni izvršljiv in s sklepom o izročitvi nepremičnine z dne 16.06.2017 , zoper katerega je domnevna dolžnica vložila vsaj 20 ugovorov, zaradi česar ni pravnomočen in ni izvršljiv, s čemer so bile rešene vse terjatve, za katere tožnica ni sklenila dolžniško-upniškega razmerja, kar vse pomeni, da so nezakonite. Izvršbe izpodbijanih izterjav nimajo materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar bi morale biti zavržene (274. člen ZPP). Na podlagi določbe 318. člena ZPP sodišče ne more odločiti glede zahtevkov, ki nasprotujejo prisilnim predpisom in moralnim pravilom, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavke 3. člena ZPP). Iz zneska izterjav, ki nimajo podlage v zakonu, je popolnoma jasno, da so si upniki, ki niso upniki na podlagi zakona, za domnevne terjatve izgovorili očitno nesorazmerno premoženjsko korist s tem, da so izrabili zastopanje domnevne dolžnice po Andreji Crnković, ki se je zavedala, da ne more biti zastopnik fizične osebe na podlagi zakona, ki nimajo podlage v zakonu, kar vse pomeni, da gre za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja na podlagi 257. člena KZ-1, zaradi česar je izpodbijana sodna izvršba za domnevne terjatve, ki nimajo podlage v zakonu, z izvršbo na stanovanje, ki je predmet »cenitve« in prodaje na dražbi s strani sodišča, ki ni prodajalec, v celoti nepravilna in nezakonita.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, ki ni pristojno za odločanje na podlagi zakona (24., 25. in 26. člen ZKP) je na obtožni predlog odvetnice tožničinega brata in njegove žene, Tanje Koračin Bohar, ki posluje s pomurskimi sodišči v višini 473.701,18 EUR , zato je vsaka njena tožba dobljena v trenutku vložitve, na podlagi opozorila pred tožbo zaradi dedne nevrednosti, ki je dovoljena na podlagi zakona (126. člen Zakona o dedovanju), ki jo je tožnica poslala priporočeno poštno ležeče in brata za navadnim pismom obvestila o priporočeno pošiljki, tožnico obsodilo na denarno kazen 1.600 EUR v korist sodišča, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, ki nima materialnopravne podlage v zakonu in s posebnim sklepom odločilo o stroških odvetnice v višini 1.517,70 EUR, ker se je udeležila vseh razpisanih razprav, ki jih ni bilo in zadnje, na katero je sodišče tožnico privedlo s policijo. Sodišče je nato počakalo na pravnomočnost sodbe, ki ni izvršljiva in na predlog odvetnice tožnico obsodilo na plačilo 6.159,72 EUR bratovi ženi , vse na podlagi 135. člena Obligacijskega zakonika, ki se nanaša na krivdno odgovornost za škodo iz poslovanja, kar pomeni, da je vrednost sodbe, ki je predmet sodne izvršbe, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, na podlagi katerega je izdana, nezakonita. Zakon o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78) je že v časih komunizma določal, da bi bili ustvarjeni pogoji za svoboden promet blaga in opravljanje storitev na enotnem jugoslovanskem trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje ter za zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov in da bi bila zagotovljena odgovornost organizacij združenega dela in drugih udeležencev v pravnem prometu za izpolnjevanje njihovih obveznosti, s tem pa tudi za uresničevanje in za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ureja ta zakon temelje obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev (1. člen) in pomeni, da lahko dolg nastane samo na podlagi dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in predmet poslovanja gospodarskih družb, zaradi česar je tovrstno prisilno izterjevanje terjatev Metke Murekar in njene odvetnice, ki ni hipotekarni upnik, ki ne posluje, zaradi česar ne more biti upnik, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, v celoti nepravilno in nezakonito. Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene. Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi (17. člen OZ), kar pomeni, da je predmet odločanja sodišča izključno zakonitost pogodbe. Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Izjava volje mora biti svobodna in resna (18. člen OZ) in pomeni, da tožnice ne more v primeru prodaje njenega stanovanja zastopati ga. Crnković. Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega. Dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta (19. člen OZ), kar pomeni, da je tovrstno vsiljevanje izjave volje lastnici nepremičnine, ki je predmet izvršbe, z uvedbo izvršilnega postopka po uradni dolžnosti s sklepom sodišča najmanj neresno. Sodniki neodvisnost sodniške funkcije izvršujejo tako, da so vezani na zakon, ki pomenijo vir in okvir za izdajanje konkretnih pravnih aktov (125. člen Ustave RS). Sklep, ki ga izda sodišče v zvezi s predlogom za izvršbo, s katerim posamezni pravni ali fizični osebi, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, prizna pravico, da je upnik in posamezni fizični ali pravni osebi, ki ne more biti dolžnik v izvršilnem postopku, dolžnost, da je predlagateljev dolžnik, kar pomeni, da ne gre za materialni pravni akt ampak zgolj za procesni akt, ki nima materialnopravno podlago v zakonu, na podlagi katerega je izdan, je nezakonit, kar je v sistemih, kot je slovenski, ki ne razume delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno nujno iz razloga, ker lahko sodnik kadarkoli za upnika določi kogarkoli, tudi sebe, po naročilu pa tudi bratovo ženo, z izvršbo na denarna sredstva, plačo, premičnine in nepremičnino, katere vrednost, določena s strani »cenilke«, ki jo je v ta namen imenoval sam (ki je, mimogrede, v nasprotju z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN (Uradni list RS, št. 50/2006), ki določa, da je evidenca trga nepremičnin večnamenska zbirka podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami ter o najemnih pravnih poslih za stavbe in dele stavb, ki se vodi zaradi zagotavljanja dejanskih podatkov o stanju na trgu nepremičnin, za namene množičnega vrednotenja ter za davčne in druge namene, določene z zakonom. Kot kupoprodajni pravni posli se za namene tega zakona štejejo posli na podlagi kupoprodajnih pogodb in pogodb o finančnem lizingu (22. člen ZMVN), ki jih vzpostavi, vodi in vzdržuje v registru nepremičnin ministrstvo, pristojno za evidentiranje nepremičnin (19. člen ZMVN). Naloge generalnega vrednotenja v javnem interesu lahko opravljajo javni uslužbenci, ki imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanje o metodah množičnega vrednotenja nepremičnin (16. člen ZMVN), kar vse pomeni, da je »vrednotenje« cenilke, ki ni v javnem interesu, ki nima ustrezne izobrazbe niti metode, ki je nepremičnino, po GURS vredno 94.000,00 EUR, »ocenila« na dve decimalki »natančno«, ki se je na sodišču prodajala za 45.256,23 EUR, ker je pač še vedno več, kot je terjatev upnice, ki ni hipotekarni upnik na podlagi zakona), ki je v nasprotju z določbo 87. člena Ustave RS, ki določa, da lahko o pravicah in obveznostih državljanov in drugih fizičnih in pravnih oseb odloča Državni zbor samo z zakonom in zato predmet odškodnine v višini 1 milijona EUR, ki sta jo dolžna plačati Evropski parlament in Svet, ki sta z uveljavitvijo zakonodajne Uredbe uzakonila plenjenje premoženja s strani bogatih, za kar sta morala seveda dati svoj del pogače tudi državi!
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki niso predmet dolžnikov, nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, kar pomeni, da je nezakonita, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njeno izdajo (člen 340 PDEU). Vlagateljica je Komisijo EU s pritožbo, ki jo Komisija EU vodi pod vlož. št. 2016/104567, Evropski parlament in Komisijo obvestila o nezakonitosti sodnih izvršb vključno za zahtevo za odškodnino, na katero je v imenu Komisije EU odgovorila Ivana Cordasev z dopisom, da je zelo obsežna in da je ne razume, in slovenske državne organe obvestila, da jo je zavrnila, zato zahteva, da jo naslovno sodišče odpravi in razveljavi, izdajateljema pa naloži, da oškodovanki nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo v višini 1 milijona EUR s plačilom na TR, ki bo sporočen naknadno.

Pravni okvir

Pravo Unije

2 Člen 81 PDEU (prejšnji člen 65 PES), Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, ki določa:

1. Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in svet po rednem zakonodajne postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

(a) vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah med državami članicami;

(b) čezmejno vročanje sodnih in izvensodnih listin;

(c) združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti;

(d) sodelovanje pri pridobivanju dokazov;

(e) učinkovit dostop do sodnega varstva;

(f) odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah,

ni materialnopravna podlaga za izdajo Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki je v nasprotju z določbo člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katere je izdana, v celoti nepravilna in nezakonita!

Za uporabo člena 81 PDEU so izrazi, kot so bančni račun ali račun, banka, sredstva, država članica, v kateri je bančni račun, zahtevek, upnik, dolžnik, sodna odločba, sodna poravnava, javna listina, država članica izvora, država članica izvršitve, informacijski organ, pristojni organ in stalno prebivališče, ki niso predmet urejanja z Uredbo, popolnoma brezpredmetni. V civilnih in gospodarskih zadevah ni dolgov. Edini dolg, ki je predmet Pogodbe, ki ga spremlja Komisija, je javni dolg (člen 126 PDEU), kar pomeni, da je tovrstno urejanje dolga fizičnih in pravnih oseb, ki ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, z Uredbo, ki nima podlage v PDEU, popolnoma nezakonito.

V uvodnih izjavah Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28.11.2006, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost, ki je edini davek v EU, je navedeno, da je uresničitev cilja o vzpostavitvi notranjega trga pogojena z uporabo zakonodaje o prometnih davkih, ki ne izkrivlja pogojev konkurence na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti in ne ogroža prostega pretoka blaga, zato je tovrstno prisilno izterjevanje terjatev fizičnih in pravnih oseb, ki ne morejo biti upniki na podlagi zakona, na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, ki nima podlage v Ustavi RS, na podlagi sklepa o izvršbi, ki ni pravni akt, s pomočjo sodišč, v nasprotju z namenom, za katerega je bila izdana in zato v celoti nepravilno in nezakonito.

Slovensko pravo

3 Zakon o obligacijskih razmerjih – ZOR (Uradni list SFRJ, št. 29/78), je že v času komunizma določal, da bi bili ustvarjeni pogoji za svoboden promet blaga in opravljanje storitev na enotnem jugoslovanskem trgu v pogojih socialistične blagovne proizvodnje ter za zadovoljevanje materialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov in da bi bila zagotovljena odgovornost organizacij združenega dela in drugih udeležencev v pravnem prometu za izpolnjevanje njihovih obveznosti, s tem pa tudi za uresničevanje in za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ureja ta zakon temelje obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbena in druga obligacijska razmerja na področju prometa blaga in storitev (1. člen) in pomeni, da lahko dolg nastane samo na podlagi dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in predmet poslovanja pravnih oseb, zaradi česar je tovrstno prisilno izterjevanje dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, popolnoma nezakonito.

4 Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji), v katerega je bila implementirana Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka na dodano vrednost na območju Republike Slovenije (1. člen), ki pripada proračunu Republike Slovenije (2. člen), določa, da so predmet obdavčitve po tem zakonu dobave blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije. DDV se obračunava in plačuje po stopnji 22% od vsakega prometa blaga in storitev, kar pomeni, da je tovrstno prisilno izterjevanje posojila fizične osebe, ki ne more biti posojilodajalec na podlagi zakona, za nazaj, ki je obdavčljivo, s sklepom o sodni izvršbi, ki nima podlage v zakonu o obdavčenju, v nasprotju z direktivo in zato nezakonito.

5 Zakon o bankah in hranilnicah – ZBH (Uradni list RS, št. 1/1991 in naslednji) določa, da je Banka pravna oseba, katere predmet poslovanja je opravljanje bančnih poslov po določbah tega zakona (1. člen). Banka lahko opravlja naslednje bančne posle: sprejema vse vrste denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb; daje in najema kredite; … (2. člen). Banka posluje po načelih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti (4. člen). Banka se ustanovi pod pogoji, ki jih določa ta zakon, kot delniška družba (5. člen). Banka je nosilka pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu glede sredstev in premoženja, s katerim razpolaga (6. člen), predvsem pa je davčni zavezanec, kar pomeni, da je tovrstno posojanje denarja fizične osebe, ki ni Banka in ni pod nadzorom Banke Slovenije, z oderuškimi obrestmi popolnoma nezakonito.

6 Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS, št. 51/98 in številni naslednji), ki ni procesni zakon in nima materialnopravne podlage v Ustavi RS, zaradi česar je neustaven, določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. Določbe tega zakona se uporabljajo za sodno izvršbo in zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s takim zakonom niso urejena, za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu pa samo, če poseben zakon tako določa (1. člen ZIZ), kar glede na to, da sklep o zaznambi sklepa o izvršbi ni pravni akt, pomeni, da je izpodbijana sodna izvršba sklepa o izvršbi za poroštvo z oderuškimi obrestmi, ki je kaznivo dejanje, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet na katerem koli računu in z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, na podlagi katerega je izdana, v celoti nepravilna in nezakonita.

Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

11 Pogodba o delovanju Evropske unije ter zlasti toke (a), € in (f) člena 81(2) Pogodbe, upoštevanje predloga Evropski komisije, ki ni predlagatelj na podlagi Pogodbe, posredovanje osnutka uredbe, ki ni zakonodajni akt, nacionalnim parlamentom, ki niso njegovi prejemniki, upoštevanje mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je brezpredmetno in ki ni v skladu z rednim zakonodajnim postopkom in ob upoštevanju naslednjega, ki je za izpodbijano Uredbo popolnoma brezpredmetno:

(1) Območje svobode, varnosti in pravice do prostega gibanja oseb ni predmet izpodbijane Uredbe, kar pomeni, da je brezpredmetno!

(2) Sodbe niso izvršljive iz razloga, ker zakon ne določa njihove izvršljivosti, kar pomeni, da je njihovo izvrševanje nezakonito! Civilni postopki, ki niso pravni pojem, niso predmet uporabe! Veljavna zakonodaja pozna samo pravdni, kazenski in upravni postopek, kar pomeni, da je tovrstno olajševanje izterjave dolgov, ki niso predmet izterjave, nezakonito!

(3) Sodni postopki, ki so prostovoljni, ne poznajo prisile, kar pomeni, da je tovrstno plenjenje bančnih računov, ki nima podlage v zakonu, nezakonito.

(4) Učinkovitost izvrševanja sodnih odločb, ki niso izvršljive in niso v zvezi z bančnimi računi in premoženjem dolžnikov, ki niso dolžniki na podlagi zakona, ni predmet Evropskega sveta na podlagi Pogodbe, kar pomeni, da je tovrstna skrb za plenjenje računov popolnoma odveč.

(5) Postopki, kot so nalogi za zamrznitev računov, ki nimajo materialnopravne podlage v veljavnih zakonih, so vse prej kot zaščitni. Glede na to, da je upnik izključno predmet dolžniško-upniškega razmerja, ki je pogodbeno in prostovoljno, so tovrstni poskusi za zamrznitev računov dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, popolnoma nezakoniti in zato izpodbojni. Unija je zveza držav, ki nima zavezujočih pravnih instrumentov, ki se uporabljajo neposredno, zoper katere ni pravnih sredstev, zaradi česar je tovrstno omogočanje učinkovitega in hitrega zamrzovanja sredstev na bančnih računih v zasebni lasti, ki nima podlage v Pogodbi, popolnoma nezakonito.

(6) Postopek, uveden z izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi, ki ni pravno sredstvo Unije, je popolnoma nezakonit in upniku, ki ni upnik na podlagi zakona, ne dopušča ničesar, zaradi česar je vsakršno poseganje po zasebni lastnini bodisi na denarna sredstva, bodisi na premičnine ali celo nepremičnine, predmet odškodnine!

(7) Upnik ni predmet urejanja na podlagi Pogodbe, kar pomeni, da tovrstno sprejemanje zaščitnih ukrepov v korist upnika, ki nima podlage v Pogodbi, popolnoma nezakonito. Kot je navedeno uvodoma, je upnik posledica dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in je posledica poslovanja, ki ga upnik lahko uveljavlja v postopku stečaja, s katerim upravlja stečajni upravitelj in velja samo za naprej, zaradi česar je tovrstna »zamrznitev« denarnih sredstev dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, popolnoma nezakonito!

(8) Civilne in gospodarske zadeve niso predmet urejanja z uredbo. Fizične osebe ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, gospodarske zadeve pa so urejene z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kar pomeni, da je poskus urejanja z izpodbijano Uredbo nezakonit.
(9) Kreditne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti, ki nimajo podlage v zakonu, niso predmet urejanja z Uredbo. Zato je poskus, da se kot dolžniki izločijo državne institucije in mednarodne finančne institucije v škodo dolžnikov popolnoma nezakonit.

(10) Tovrstno definiranje čezmejnih primerov, ki nima podlage v Pogodbi, je popolnima nezakonito in ni predmet urejanja z Uredbo, ki je ne razumejo niti tisti, ki ga poskušaj uveljaviti v škodo dolžnikov!

(11) Upnik nima na podlagi Pogodbe nobenih pravic v zvezi z izvršitvijo poznejše odločbe o glavni stvari, ki ni izvršljiva niti po koncu postopka, kaj šele pred njegovim začetkom, ko še ni niti določen niti upniku, ki je že pridobil sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki niso izvršljive, zaradi česar ne morejo določati o obveznostih dolžnika, ki izhajajo iz dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno, kar pomeni, da je njegovo prisilno izvrševanje nezakonito!

(12) Nalog za zamrznitev, ki ni pravni akt, ne more biti na voljo za namen, ki ga nima. Zahtevki upnika, ki izhajajo iz sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, nimajo zapadlosti in ne morejo biti na voljo niti za zapadle zahtevke, kaj šele za zahtevke, ki še niso zapadli v plačilo in ne izhajajo iz transakcije niti iz dogodka. Znesek zahtevkov, ki nimajo podlage v zakonu, ni predmet določanja, vključno z zahtevki v zvezi z deliktom ali kvazideliktom in tožbeni zahtevki za odškodnino ali za vrnitev v prejšnje stanje, ki je temeljilo na dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek. Denarna kazen, izrečena v kazenskem postopku, se na podlagi zakona izvršuje z zaporno kaznijo, ki vključuje tudi zastaranje (87. člen KZ-1). Odškodnina je na podlagi zakona lahko samo posledica obligacijskega razmerja, ki ga skleneta pravni osebi (149. člen OZ), kar pomeni da je tovrstno prisilno izvrševanje odškodnin fizičnih oseb, ki ne morejo biti oškodovanci, nezakonit. Pri čemer je interes upnika za zamrznitev za višino glavnice, ki nima podlage v zakonu, ali za nižji znesek, popolnoma brezpredmeten!

(13) Med postopki za izdajo naloga za zamrznitev, ki nima podlage v Pogodbi in postopki v glavni stvari, ki potekajo pred nacionalnimi sodišči, ki niso predmet naloga, ni nobene povezave niti mednarodne pristojnosti, ki je sodišča države članice, ki niso pristojna za odločanje, nimajo. Postopek za pridobitev izvršljivega naslova za zadevni postopek vključno s skrajšanimi postopki v zvezi s plačilnimi nalogi in postopki za izdajo začasne odredbe, ki je lahko na podlagi zakona izda samo sodišče zaradi varovanja upnika, ki bi mu z njeno izvršitvijo lahko bila povzročena enormna premoženjska in nepremoženjska škoda, nima podlage v zakonu. Potrošnik, ki ne more biti dolžnik na podlagi zakona, kar vse pomeni, da je njegovo stalno bivališče, ki ni predmet odločanja sodišča v zvezi s pristojnostjo za izdajo naloga za zamrznitev, ki ni pravni akt, niti za čezmejnost, popolnoma brezpredmetno.

(14) Nalog za zamrznitev, ki ni pravni akt, nima pogojev, kar pomeni, da v zvezi z nalogom ni mogoče doseči ustreznega ravnotežja med interesom upnika in dolžnika, ki nimata interesa.

Upnik, ki ni upnik na podlagi zakona, ne more vložiti vloge za izdajo naloga za zamrznitev pred pridobitvijo sodne odločbe, ki ni predmet odločanja o terjatvi. Glede na to, da verjetnost nima uspeha, je ni mogoče dokazati z dokazi, ki nimajo podlage v zakonu.

Zahtevek upnika, ki ni upnik na podlagi zakona, ni predmet sodnega varstva na podlagi zakona. Obstoječa oz. prihodnja odločba ni izvršljiva in ni vezana na sredstva dolžnika, ki so njegova last, torej mu jih ni potrebno porabiti, prikriti ali uničiti oziroma jih prodati pod ceno, v neobičajnem obsegu ali na neobičajen način!

Glede na to, da na podlagi obligacijskega razmerja ni za upnika nobenega tveganja, njegovega obstoja ne more dokazati z dokazi, ki nimajo podlage v zakonu, kar pomeni, da so nezakoniti, ki bi se lahko denimo nanašali kvečjemu na prejšnje dolžniško-upniško razmerje, ne pa na prejšnje spore, kredite, na naravo dolžnikovih sredstev, ki nimajo narave, oziroma na vsako nedavno dolžnikovo dejanje v povezavi z njegovim premoženjem, s katerim lahko počne, kar hoče.

Glede na to, da je dolg iz naslova poslovanja lahko samo predmet predloga za uvedbo stečaja na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga prevzame in vodi stečajni upravitelj kot novi dolžnik, je presoja sodišča v zvezi z normalnostjo poslovanja, ki ni predmet odločanja sodišča, odveč. Enako velja za slabo finančno stanje dolžnika, ki se še poslabšuje, ki je podlaga za vložitev predloga za stečaj na podlagi zakona in ni predmet presoje sodišča.

(15) Učinek presenečenja, ki ni predmet koristi, je v nasprotju z načelom predhodnosti, določenosti, predvidljivosti, jasnosti in gotovosti zakonodaje in zato popolnoma nezakonit. Presenečenje ni predmet urejanja z izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi, zaradi česar je nezakonita. Domnevni dolžnik, ki ni dolžnik na podlagi zakona, ki je prizadet z izpodbijano Uredbo, je upravičen do pogodbenega pravnega varstva, kar pomeni, da je predmetna tožba, ki je pravočasna, v celoti pravilna in zakonita.

(16) Vloga za nalog za zamrznitev pred začetkom postopka v glavni stvari pred sodiščem, ki ni določeno, zaradi česar ga izpodbijana Uredba z ničemer ne zavezuje, je nezakonita. Določen rok, ki ni določen v zakonu, je nezakonit! Glede na to, da dokazov, ki niso določeni v zakonu, ni mogoče zagotoviti, upnik te svoje obveznosti, ki ni pravni pojem, ne more zagotoviti, je lastna pobuda sodišča za prenehanje vloge oz. samodejno prenehanje zahtevka, ki nima podlage v zakonu, nezakonita. Neposredna uporaba pravnega instrumenta Unije pomeni, da mora Unija za dolžnika zagotoviti pravno varstvo.

(17) Pravic dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, ni mogoče zavarovati na zakonit način!

(18) Možnost, da se od upnika zahteva varščina, ki je lahko smo v korist upnika, preden mu je z zasegom nedovoljenih sredstev povzročena škoda, nima podlage v zakonu. Škoda je predmet odškodnine, ki je določena z zakonom (OZ!) in ni morebitna! Glede na to, da odškodnina ni določena s Pogodbo, je ni mogoče uveljavljati, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki nima podlage v Pogodbi, nezakonita.

Varnostni polog ni pravni pojem in ga ni mogoče izvršiti. Glede na to, da z izpodbijano Uredbo ni zagotovljena odškodnina za povzročeno škodo, oškodovanka zahteva, da jo izplačata Evropski parlament in Svet, ki sta izpodbijano Uredbo, ki nima podlage v Pogodbi in ki državljanom EU, ki so predmet varovanja s Pogodbo, ne zagotavlja nobene pravne varnosti; nasprotno, tožnica, ki ni pravna oseba, ne more biti dolžnik domnevnega kupca njenega stanovanja, ki ga ni kupil, in ni prejemnik prihodkov države, ki jih tožnica ne more dolgovati, zaradi česar je tovrstni rubež stanovanja s strani izvršitelja ob prisotnosti policije, popolnoma nezakonit, v višini 1 milijona EUR!

12 4. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z upravljanjem s prihodki in odhodki določa, da se sredstva proračuna zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki). Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom. Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna in je sestavljen iz dela, ki se nanaša na sredstva za delovanje uporabnika in iz dela, ki se nanaša na sredstva za opravljanje nalog, kar vse pomeni, da so javna plačila Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki nima javnega pooblastila na podlagi zakona, kar pomeni, da nima sredstev za delovanje niti sredstev za opravljanje nalog, v skupni vrednosti 20 milijonov EUR (Priloga 5) s plačilom na transakcijski račun sodišča, ki ni uporabnik proračuna na podlagi zakona, v celoti nepravilna in nezakonita.

13 5. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti določa, da morajo uporabniki pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati običajne roke plačil. Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav ali storitev ali za plačevanje predplačil. Za plačevanje predplačil za investicijske izdatke je potrebno soglasje Ministrstva za finance, kar vse pomeni, da so javna izplačila Okrožnega sodišča v Murski Soboti za neopravljene dobave in storitve in za plačevanje preplačil, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v skupni višini 98 milijonov EUR (Priloga 6) , brez upoštevanja izsiljenih gotovinskih plačil domnevnih kupcev, ki niso prihodek sodišča, v celoti nepravilna in nezakonita.

14 6. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi s prihodki proračunskega uporabnika določa, da se prihodki, ki jih dosežejo uporabniki s svojo dejavnostjo, vplačujejo v proračun. Sredstva za kritje stroškov v zvezi z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu, kar vse pomeni, da so plačila Okrožnega sodišča v Murski Soboti za stroške v zvezi z dejavnostjo, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna RS, nezakonita.

15 7. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije – ZIPro v zvezi z izvrševanjem proračuna določa, da se proračun izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna, kar vse pomeni, da so plačila Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki niso v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna, zaradi česar nimajo materialnopravne podlage v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v celoti nepravilna in nezakonita.

16 17. člen Obligacijskega zakonika – OZ (Uradni list RS, št. 83/2001) v zvezi z obvezno sklenitvijo in obvezno vsebino pogodbe, ki določa, če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene. Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi, na podlagi katerega sodišče na podlagi predpisov katerokoli pravno ali fizično osebo z lahkoto pripravi do plačila terjatev, ki niso terjatve na podlagi zakona, vključno z obrestmi in stroški, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, je v nasprotju z Ustavo RS in zato neustaven.

Glede na navedeno to pomeni, da je odločanje na podlagi procesnih zakonov, ki niso podlaga za odločanje sodišča, potrebno razlagati tako, da nasprotuje določbam Direktive 93/13/EGS v zvezi z nedovoljenimi pogoji v potrošniških pogodbah v povezavi z drugimi zakonskimi določbami, ki so predmet postopka v glavni stvari, ki gospodarski družbi, ki ni upnik na podlagi zakona, omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti iz nedovoljenih pogodbenih pogojev z rubežem in prodajo denarnih sredstev in nepremičnin s strani sodišča, ki niso njegova last, kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen organ.

Iz vseh zgoraj navedenih razlogov predlagam, da Sodišče odloči:

Sporni postopek zavarovanja terjatev fizične osebe, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, z izpraznitvijo in izročitvijo zasebnega stanovanja po uradni dolžnosti, ki ni dolžnost sodišča, ki ji ni mogoče ugovarjati, s prodajo na javni dražbi, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, v korist fizičnih in pravnih oseb, ki niso vložile tožbe za njeno prodajo (153. člen SPZ) je zato v celoti nepravilen in nezakonit. Izpodbijan sklep o izvršbi, ki je na podlagi 17. člena Obligacijskega zakonika – OZ izvršljiv po uradni dolžnosti, nasprotuje določbami Uredbe (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za rubež premoženja dolžnika, ki domnevnemu upniku omogoča, da zahteva izpolnitev obveznosti fizičnih in pravnih oseb, ki na podlagi zakona ne morejo imeti obdavčljivih terjatev, zaradi česar niso upniki, iz nedovoljenih pogodbenih pogojev s pogojevanjem plačila po odredbi o prodaji nepremičnine, ki ni pravni akt in ni izvršljiva iz razloga, ker zakon ne določa njene izvršljivosti, kljub nasprotovanju potrošnika in dejstvu, da gre za sporno zadevo, ne da bi pogodbene pogoje preučilo sodišče ali drug neodvisen sodni ali upravni organ, kar vse pomeni, da je tovrstno izsiljevanje plačil, ki je v nasprotju z zakonom, ki ni izvedljivo, ki ni prihodek sodišča, predmet odškodnine v višini 1 milijona EUR, ki jih morata nerazdelno plačati Evropski parlament in Svet.

Direktiva Sveta 2006/112/ES v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki je bila implementirana v Zakon o davku na dodano vrednost -ZDDV-1 v Členu 13 določa, da državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava vključno z Okrožnim sodiščem v Murski Soboti štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence, kar pomeni, da so javni prejemki na transakcijske račune Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ni davčni zavezanec na podlagi zakona, v skupni vrednosti 20 milijonov EUR in javna izplačila v skupni vrednosti 98 milijonov EUR, ki ni organ, zaradi česar ne more biti prejemnik plačil na podlagi zakona, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, ki so obdavčljivi, v celoti nepravilni in nezakoniti in pomenijo znatno izkrivljanje konkurence, zaradi česar Okrožno sodišče v Murski Soboti na podlagi zakona šteje za davčnega zavezanca.

Republika Slovenija mora v roku, ki ga bo določilo Sodišče EU, sprejeti vse potrebne ukrepe, da bo Okrožno sodišče v Murski Soboti nezakonito pridobljena denarna sredstva, ki predstavljajo nedovoljeno državno pomoč, vrnila v proračun, sicer jih mora v roku, ki ga bo določilo Sodišče, izterjati v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/2011).

Ljubljana, 26.06.2017 vlagateljica

Poslano v vednost:
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Ministrstvo za finance,
– Ministrstvo za pravosodje in
– Ministrstvo za zunanje zadeve