Tožba za odškodnino zaradi izvršbe na TR

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj: Tehnokrat d.o.o., Polanškova 23, 1000 Ljubljana,
ki ga zastopa odgovorna oseba Pavla Murekar

TOŽBA
zoper Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 15. maja 2014, ki nima podlage v PDEU

in

zahteva za plačilo odškodnine v višini 100.000 EUR za nezakonito
zarubljena denarna sredstva Pavle Murekar

vlagatelj

1 x

listine

1 Oškodovanka, Pavla Murekar, Polanškova 23, 1000 Ljubljana, je dne 24.08.2017 z BKS banko sklenila Pogodbo o opravljanju plačilnih storitev preko transakcijskega računa in dne 28.08.2017 presenečena ugotovila, da je banka brez opozorila oziroma pojasnila zaznamovala sklep o izvršbi opr. št. I 2234/2015 v skupni višini 1.812,08 EUR. Kot izhaja iz naslova Pogodbe o opravljanju plačilnih storitev gre za obligacijsko razmerje, v katerem je uporabnik transakcijskega računa upnik, kar vse pomeni, da je banka na zahtevo Komisije EU zlorabila svoj položaj in svojo moč za zaznambo izvršbe, ki ni predmet plačilnih storitev na podlagi pogodbe. Identifikacijska številka, ki jo zahteva Komisija EU, ni davčna številka! Glede na to, da fizična oseba ne more biti davčni zavezanec na podlagi zakona, je tovrstno »zbiranje« sodnih in davčnih izvršb fizične osebe, ki ne posluje, zaradi česar ne more biti zavezanec za plačilo davka na podlagi zakona, na podlagi davčne številke popolnoma nezakonito. Glede na to, da je banka ravnala na zahtevo izvajalca Uredbe in v skladu z izpodbijano Uredbo na predlog Draga Napotnika, ki ne more biti predlagatelj izvršbe na podlagi zakona, blokirala transakcijski račun, s katerim upravlja, sta za njegovo blokado odgovorna Evropski parlament in Svet, ki sta jo izdala, ki nista pristojna za njeno izdajo na podlagi Pogodbe.

2 Kot izhaja iz Seznama prejetih sklepov Addiko bank d.d. je predlagatelj izvršbe Napotnik Drago , ki je fizična oseba, ki ne more biti predlagatelj izvršbe na podlagi zakona. Oškodovanka je zoper predlagatelja 4.8.2011 (!) vložila tožbo za plačilo odškodnine zaradi nezadostne ocene, ki ji jo je izrekel Drago Napotnik, za kar ni bil pristojen na podlagi zakona in predlagala odlog plačila sodne takse do izdaje sodbe, ki mu je sodišče ugodilo in s sklepom odložilo plačilo sodne takse do izdaje sodbe , nato pa na podlagi odgovora tožene stranke na tožbo, ki je bila tako rekoč dobljena , izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo in sklep , s katerim je štelo, da je tožba umaknjena in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki, ki je fizična oseba, ki nima stroškov na podlagi zakona, plačati pravdne stroške v znesku 1.251,72 EUR.

3 Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade (151. člen ZPP), kar glede na to, da v izpodbijanem postopku ni bilo pravde, zaradi česar stroški postopka niso nastali pomeni, da je izvršba stroškov Draga Napotnika, ki mu zakon ne priznava stroškov, nezakonita!

4 274. člena ZPP določa, da predsednik senata o predhodnem preizkusu tožbo zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, ki pomeni pravno varnost strank v postopku v zvezi s stroški, ki morajo imeti materialnopravno podlago v zakonu, zaradi česar je izvršba stroškov Draga Napotnika, ki jih je sodišče določilo s sklepom na podlagi štetja, da je tožba umaknjena, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, nezakonita.

5 Zakon o pravdnem postopku – ZPP, ki je edini procesni zakon na podlagi Ustave RS, ki je podlaga za odločanje sodišča, določa, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, v kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe (319. člen ZPP), kar pomeni, da izpodbijan sklep o štetju o umiku tožbe in plačilu stroškov postopka, ki jih mora plačati tožeča stranka, ker ni uspela s tožbo v postopku, ki ga ni bilo, s katerim ni bilo odločeno o tožbenem zahtevku, ni pravnomočen, kaj šele izvršljiv.
6 Odvetnik domnevnega upnika je zlorabil zastopanje oškodovanke po ga. Crnković iz Centra za socialno delo Ljubljana-Bežigrad, ki se je z odločbo imenoval za njenega zastopnika, ki ni zakoniti zastopnik na podlagi zakona, in štiri leta po njegovi izdaji predlagal izvršbo sklepa o stroških postopka na transakcijski račun, odprt pri Addiko bank d.d., ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil!

7 Banka je sklep z opr. št. I 2015/02234 prejela 14.01.2016, ki naj bi postal pravnomočen 27.01.2016 na katerem že od leta 2011 ni bilo nobenega priliva, pa ga banka ni zaprla. Nasprotno! Na podlagi prvega odstavka 138. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče s sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih, kar pomeni, da je sklep o izvršbi opr. št. I 2015/02234, ki je bil 14.01.2016 izvršen, zastaral in ga ni več mogoče izvršiti!

8 Če organizacija za plačilni promet zapre račun ali pošlje sodišču obvestilo iz tretjega in četrtega odstavka 141. člena tega zakona, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti drugi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun, in sicer od dneva, ko je novi organizaciji za plačilni promet vročen sklep o izvršbi (peti odstavek 138. člena ZIZ), ki ga vroči sodišče, kar pomeni, da je vročanje po odvetniku domnevnega upnika nezakonito!

9 Glede na določbo tretjega in četrtega odstavka 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, pred prejemom oziroma po prejemu sklepa pa najmanj tri mesece na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi takoj po prejemu sodišču, ki izvršbo ustavi, kar glede na to, da na transakcijskem računu že od 10.10.2011, kar je 6 let od prejema prvega sklepa, ni nobenih prilivov pomeni, da je izpodbijana izvršba, ki je zastarala, zaradi česar je prepozna, v celoti nepravilna in nezakonita!

10 Zakon o izvršbi in zavarovanju nima podlage v Ustavi RS, zaradi česar je neustaven. Dolžniško upniško razmerje je pogodbeno razmerje, ki je prostovoljno in lahko nastane samo iz naslova poslovanja, kar pomeni, da imajo lahko dolgove samo pravne osebe, ki lahko vložijo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga prevzame stečajni upravitelj kot domnevno strokovno usposobljena oseba, ki upravlja s premoženjem gospodarske družbe v stečaju in denarnimi sredstvi na posebej v ta namen ustanovljenem transakcijskem računu, ki ga v interesu dejanskega lastnika in upnikov iz naslova poslovanja potrdi sodišče s sklepom, kar pomeni da gre za prostovoljno poravnavo upnikov iz stečajne mase, ki je časovno in vrednostno omejeno, zaradi česar je tovrstno prisilno izvrševanje obdavčljive storitve odvetnika, ki je pravna oseba, na transakcijski račun oškodovanke, ki ne posluje in nima denarnih prilivov, brez omejitev popolnoma nezakonito! Jasno, da ne bom nikoli odprla računa na svoje ime in domnevni upnik nikoli ne bo poplačan, kar je logično glede na to, da mu plačilo na podlagi zakona ne pripada!

11 Direktiva Sveta 2006/112/ES v členu 13 določa, da se državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence, kar vse pomeni, da je domnevni upnik davčni zavezanec za rubež obdavčljivega zneska denarnih sredstev, ki so prihodek odvetnika, ki ga je zastopal.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

2 Člen 81 PDEU (prejšnji člen 65 PES), Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, še zlasti točke (a), (e) in (f) člena 81(2), ki določa:

1. Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

2. Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in svet po rednem zakonodajne postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

(a) vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb in odločb v izvensodnih zadevah med državami članicami;

(b) čezmejno vročanje sodnih in izvensodnih listin;

(c) združljivost predpisov, ki se uporabljajo v državah članicah glede kolizije zakonov in sporov o pristojnosti;

(d) sodelovanje pri pridobivanju dokazov;

(e) učinkovit dostop do sodnega varstva;

(f) odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti predpisov o civilnih postopkih, ki veljajo v državah članicah,

ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane Uredbe o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki niso predmet urejanja iz naslova pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi česar je izpodbijana Uredba, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, milo rečeno v celoti nepravilna in nezakonita in bi jo moralo naslovno sodišče odpraviti po uradni dolžnosti.

V civilnih postopkih ni prisile, kar pomeni, da je tovrstno prisilno izvrševanje na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki nima materialno pravne podlage v Ustavi, popolnoma nezakonito. Edina procesna zakona v vseh urejenih pravnih sistemih sta Zakon o pravdnem postopku in Zakon o kazenskem postopku, zaradi česar je navezovanje Evropskega parlamenta in Sveta na procesne zakone, ki niso podlaga za navezovanje, popolnoma nezakonito. Če zanemarimo, da je edini namen procesnih zakonov, zagotoviti možnost pritožbe toženi stranki, ki je šibkejša stranka in zato tudi edina, ki je predmet odločanja z začasno odredbo, na katero se ni mogoče navezovati!

Upnik je posledica dolžniško-upniškega razmerja, ki je prostovoljno in resno (18. čl. OZ) in izključna posledica pogodbe o dobavi blaga oz. opravljanja storitev iz naslova poslovanja, ki je obdavčljivo, kar pomeni, da je odločanje o upniku s sodno oz. upravno odločbo, ki ni izvršljiva, ker zakon ne določa njene izvršljivosti, popolnoma nezakonito. Z sklepi o sodni oz. davčni izvršbi denarnega zneska, ki ni izvršljiv, ker njegova izvršljivost ni določena z zakonom, odločajo samo uradniki tistih brezupno šibkih držav članic Evropske unije, ki so se pojavile na ozemlju nekdanje Vzhodne Evrope, v katerih pred letom 1991 niso poznali kapitalizma, zato preprosto niso mogle določiti, kaj je »zakonito« in kaj »nezakonito« in ker niso imele ne denarja ne izkušenj, da bi lahko nadzorovale novo tržno izmenjavo, so postale žrtev pravil novega krasnega sveta, ki si jih zmišljujejo tisti, ki so prišli na oblast v prvih letih po ustanovitvi Evropske unije.

Sodbe, sodne poravnave, začasne odredbe, plače delavcev in vse ostalo, kar je predmet urejanja v uvodu Uredbe, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, niso izvršljive! Uporaba uredbe samo za račune državljanov vzhodnih držav članic, ki ne morejo biti dolžniki na podlagi zakona, je popolnoma nezakonita! Nasprotno, država in institucije, ki jih poskušate izvzeti iz Uredbe, ne morejo biti upniki na podlagi zakona. Glede na to, da imajo(te) javna naročila, navedeno pomeni, da so (ste) dolžniki na podlagi zakona, zaradi česar je tovrstno prisilno izvrševanje stroškov postopka Draga Napotnika, ki je fizična oseba, ki nima stroškov na podlagi zakona, zaradi česar ne more biti upnik, z zlorabo moči odvetnika, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil razen, da obvladuje pravosodni sistem, zato tudi lahko kadarkoli naroči, da mora njegov nalog izvršiti, v nasprotju z namenom, za katerega je bila sprejeta Pogodba in zato popolnoma nezakonito!

Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi (2. odstavek člena 13 PDEU), kar pomeni, da je izpodbijana Uredba, ki ni s področja Evropskega parlamenta niti Sveta, ki sta jo izdala, v celoti nepravilna in nezakonita.

Glede na to, da v izpodbijanem primeru ne gre za zakonodajno uredbo, navedeno pomeni, da je njen sprejem nezakonit. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta so zavezujoče izključno za države članice, kar pomeni, da je izpodbijana uredba, ki se nanaša na upnike, ki niso predmet urejanja, v celoti nepravilna in nezakonita.

Neposredna uporaba ni pravni pojem, zato izpodbijane uredbe ni mogoče uporabiti. V naravi vsake pravne norme je, da je kršena. Če ni verjetnosti, da bi bila norma kršena, potem taka norma ni potrebna, kar je tudi odlično merilo za razlikovanje med pravnimi normami in med t.i. tehničnimi pravili (technical regulation), katerih namen ni reagirati na kršenje, marveč zgolj usklajevati obnašanje ljudi. Kršenje norme torej ne more biti razlog za dvom o njeni veljavnosti, ampak je, nasprotno, pogoj za njeno smiselnost (Boštjan M. Zupančič, Pravo in prav, Eseji o pravni državi, Ljubljana 1990, II. str. 22, 23)

Glede na to, da je Velika Britanija s tisočletnim pravnim redom odklonila njen sprejem in uporabo, takoj nato pa je razpisala referendum za izstop iz Evropske unije, navedeno pomeni, da je izpodbijana uredba, ki nima materialnopravne podlage v PDEU, sprejeta v škodo državljanov in drugih pravnih in fizičnih oseb izključno šibkejših držav članic, nesmiselna, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njen sprejem.

Glede na zgoraj navedeno oškodovana Pavla Murekar zahteva, da ji Evropski parlament in Svet nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo v višini 100.000 EUR s plačilom na TR SI56 0763 5455 7265 461, odprt pri Gorenjska Banka d.d., na katerega ni mogoče poseči z izvršbo!

Ljubljana, 13.10.2017 Tehnokrat d.o.o.

Poslano v vednost:
– BKS Bank AG, Verovškova ulica 55a, SI-1000 Ljubljana