Prošnja za mednarodno zaščito Velike Britanije

posted in: Novice | 0

To prošnjo posvečam mojemu pokojnemu očetu, ki mi je namenil vso svojo pamet in me je naučil, da rada delam, ki je ob vstopu Slovenije v EU izobesil evropsko zastavo in na vso srečo nikoli ne bo vedel, kako zelo se je zmotil in ki je iz dna duše sovražil komuniste in pijance!

Pavla Murekar
Polanškova 23 (samo formalno)
SI-1000 Ljubljana

 

VLADA VELIKE BRITANIJE
10 Downing Street
VB-LONDON

Zadeva: Prošnja za mednarodno zaščito in pravno ter denarno pomoč

Spoštovane gospe in gospodje,

Dne 11.06.2018 je izvršitelj Boris Letnar, ki nima dejavnosti in nima nobenega javnega pooblastila na podlagi zakona, ima pa zato 209.893,80 EUR javnih plačil , kar je malenkost proti največjemu slovenskemu izvršitelju Hojsu, ki ima skoraj 5 milijonov EUR javnih plačil , največ od slovenskih sodišč, na podlagi obvestila , da bo v izvršilnem postopku, ki ga vodi Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. I 1518/2018 (kar pomeni, da je samo Okrajno sodišče v Ljubljani v prvi polovici leta 2018 imelo že več kot 1500 izvršb na nepremičnine!) za upnika Šumer, podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve d.o.o. , ki ima več kot 10 milijonov EUR javnih plačil s strani državnih organov, ki niso plačniki na podlagi zakona , zoper dolžnika Pavla Murekar, Polanškova ulica 23, 1231 Ljubljana, ki je mimogrede osebni podatek, ki ni javen, zaradi izterjave 0,00 EUR s pripadki, na podlagi sklepa o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani z dne 25.05.2018, opravil izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest upniku, vdrl v moje lastniško stanovanje z vpisom zaznambe ID 14031539 po uradni dolžnosti, ki nima pravnega učinka, za sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani z nizkim kolektivnim IQ pa pomeni, da mi ga lahko zaplenijo, ki sem ga kupila pred 30 leti in plačala z delom na projektih v Iraku, Nemčiji in Rusiji, zato je zame neprecenljivo, na katero je vezan tudi moj naslov in naslov moje firme, in ga v dveh dneh popolnoma izpraznil vključno z vsemi stroji in aparati, pohištvom, slikami in rožami, stvari in opremo pa odpeljal v najeto skladišče v Slovenskih Konjicah, kjer sem osebne stvari skupaj z mišjimi iztrebki prevzela proti plačilu! S tem, da sem bila skoraj teden dni v preznojenem perilu in obleki, ki sem jo imela na sebi. Gospodična, ki vodi pisarno izvršitelja, je zahtevala, da vnaprej podpišem bianco zapisnik, v katerega bo vpisovala, kaj od svojih stvari sem odpeljala in da jaz njih že ne bom “zajebavala”, ker bo sicer poklicala Center za socialno delo, ki bo prisostvoval pri prevzemu stvari! Tako sem pri 60-tih letih postala brezdomec brez strehe nad glavo, brez naslova, brez dokumentov in brez prihodkov. Ker to pomeni, da je življenje v Evropski uniji postalo nevarno, vas prosim za mednarodno zaščito, da bom pod okriljem VB lahko izstopila iz EU in za naslov za odprtje firme in za registracijo avtomobila, da mi ga ne bodo zasegli, za pravno pomoč zase in za več kot 1.000 pravnih in fizičnih oseb, ki jih sistem uničuje, za vlaganje odškodninskih tožb zoper Evropski parlament in Svet, ki sta akte, ki jih naš sistem izvršuje, sprejela, ter za denarno pomoč, da bomo lahko preživeli!

Z uvedbo »kapitalizma« je naša družba, ki ni ponotranjila vrednost, kapitulirala! Od leta 2004 nič več ne deluje. Nič več ni predvidljivo. Pojavila se je čista anarhija, ki pomeni razprodajo zasebne lastnine in popolno uničenje Slovencev. Ko je Slovenija leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, so njeni uradniki poklicali zgolj enega človeka, Branka Maslešo, takrat predsednika Sodnega sveta, ki je v času, ko je služboval kot tožilec v Novi Gorici, pohvalil vojaka na meji z Italijo, ki je tako dobro meril, da je človeka, ki se je hotel rešiti komunizma, ustrelil v sredo čela in pomeni, da ni bežal (!), sodnika, ki ni nikoli sodil in ki ne razume, da sodniki sodijo izključno na podlagi zakonov, ki jih določno navajajo . Branko Masleša je sklical Sodni svet in povabil predsednike Okrožnih in Višjih sodišč in jim dal navodila, s katerimi je leta 2004 uvedel zakon »priznanih« odvetnikov in odpravil pritožbo. Za državljane Republike Slovenije to pomeni, da lahko vsak, od države plačani odvetnik kadar koli vloži predlog za izvršbo na prihodke, denarna sredstva, premičnine in nepremičnine pravnih in fizičnih oseb in doseže, da jih sodišče proda in izprazni v korist upnika, ki ga imenuje s sklepom, s čemer državljanom Republike Slovenije povzročajo nepopisno bedo in trpljenje.

Za izvajanje popolnega nadzora nad državljani so sodišča zaposlila na stotine pomočnikov, ki so tako kot Branko Masleša neslovenskega porekla ali pa so sorodniki , ki nimajo na podlagi zakona nobenih pooblastil, zato jih tudi ni mogoče plačati iz proračuna, za kar so se vsa sodišča v državi vključno z Vrhovnim in Ustavnim sodiščem strahotno zadolžila pri naročnikih. Samo Vrhovno sodišče, ki nima na podlagi zakona nobenih pristojnosti razen odločanja o izrednih pravnih sredstvih, je od leta 2004 izplačalo več kot 210 milijonov EUR javnih plačil , ki so obdavčljiva in ki nimajo podlage v zakonu, od tega 53 milijonov EUR sebi, 45 milijonov EUR za plače, več deset milijonov EUR vsem Okrožnim in Višjim sodiščem, več kot 2 milijona EUR za avtorske pogodbe, ki so jih sklenili sami s sabo, številnim posameznikom in zasebnim gospodarskim družbam, ki niso pod nadzorom Finančne uprave, in tako ustvarilo razred privilegirancev, ki se seveda ne pritožujejo, ker se jim ni treba!

Objava Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 11.12.2006 v zvezi z enotnim davkom na dodano vrednost z običajnimi (67) nesmiselnimi uvodnimi točkami, ki nima materialnopravne podlage v členu 93 Pogodbe, ki ga ni več (na prejšnje člene pogodbe se sklicujejo samo ljudje, ki ne razumejo, kaj je bistvo pogodbe, ki ni spremenljivka!), s katero je Svet uvedel davek na prisilno prodajo nepremičnin, čeprav v civilnem pravu ni prisile, kar pomeni, da je izmišljen, ki ga plača »prodajalec«, pomeni razpad sistema. Neizvoljeni uradniki iz EU so namreč slovenskim ustavnim sodnikom naročili sprejetje ustavne odločbe , ki nima materialno pravne podlage v Ustavi RS, kar pomeni, da je nezakonita, s katero so zakonodajalcu naložili sprejetje zakona z uvedbo 2% davka »na promet« nepremičnin, ki ni pravni pojem, ki je v nasprotju z Direktivo o enotnem davku na dodano vrednost, ki ga plača »prodajalec« v korist občin, ki niso prejemnice davka na podlagi zakona (142. člen Ustave), ki je nižji od 5% in ki od 1.1.2011 ni dovoljen (129. člen Direktive)! Bistvo Direktive v zvezi z davkom na dodano vrednost, ki je bila prenesena v Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, ki je splošen pravni akt, je namreč v prostovoljnem plačilu davka na dodano vrednost, ki je edini davek na podlagi zakona o obdavčenju, s strani davčnega zavezanca v roku 30 dni po koncu obračunskega obdobja, ki je naveden v davčni napovedi. Pri čemer neplačilo davka na dodano vrednost pomeni kaznivo dejanje davčne utaje (249. člen KZ-1), ki se preganja po uradni dolžnosti, ko državo kot oškodovanko zastopa državno tožilstvo. Navedeno seveda pomeni, da je vseh 200.000 davčnih izvršb na leto Finančne uprave Republike Slovenije, ki nimajo podlage v zakonu o obdavčenju, nezakonitih.

Navedeno pomeni, da so vse davčne odločbe o izvršbi prispevkov, ki niso davek, gospa, ki delajo na Finančnih uradih, ki mimogrede niso organi (organ je samo Finančna uprava RS , ki je, ne boste verjeli, davčni zavezanec!), ki nimajo na podlagi zakona nobenih pooblastil in delujejo izključno s pozicije moči, ko je treba komu, ki si ga izberejo za žrtev, s pomočjo sodišča prodati nepremičnine (to gre tako daleč, da ljudem, ki se zdravijo za rakom, prodajajo stanovanje, v katerem živijo, ker so si drznili ugovarjati prodaji zemlje) ali predlagati stečaj, ker jim ni treba razumeti, da država, ki ne more biti upnik na podlagi zakona, ne sme v škodo posameznika plačati ničesar, kaj šele stroškov stečaja sodišču, ki je državni organ, ki je plačan iz proračuna, kar pomeni, da tako kot Finančna uprava RS nima stroškov, in rubeži nekdanjih carinikov, ki razen prirojene primitivnosti niso bili nikoli dolžni pokazati ničesar, ki jim domnevni »davčni dolžniki« v upanju, da se bodo rešili rubeža, priskrbijo tudi dekle na poziv, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu o obdavčenju, popolnoma nezakonite!

Z Zakonom o davku na promet nepremičnin, ki nima podlage v Ustavi RS, je Slovenija uvedla brezplačen prenos nepremičnin, ki jih ni mogoče prenesti; edini način pridobitve nepremičnine je na podlagi kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da se lahko kot lastnik vpiše samo kupec, ki ima zemljiškoknjižno dovolilo lastnika in potrdilo, da je bil za nepremičnino plačan davek na dodano vrednost v korist države, oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju in plačanim davkom na dodano vrednost za dediče, ki niso dediči prvega dednega reda, ki so oproščeni plačila, kar pomeni, da je odločanje o davku na promet nepremičnin z odločbo, ki je konkreten pravni akt, ki jo gospe v Finančnih uradih izdajo po naročilu, z 2% davkom v korist občine, popolnoma nezakonito. Pomeni pa strahotno prikrajšanje države za davek, kar pa je za državo, ki ne živi od davka, brezpredmetno. Samo Finančna uprava Republike Slovenije, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil, kar pomeni, da njeni uradniki ne morejo biti plačani iz proračuna, kaj šele neposredno, je v 4 letih obstoja izplačala 377 milijonov EUR , od tega 245 milijonov EUR za plače uradnikov v neto zneskih na njihove transakcijske račune potem, ko je meni kot fizični osebi vložila za 130.000,00 EUR »davčnih« izvršb in sproti prazni račun gospodarske družbe . Zato se povsem upravičeno sprašujem, kdo je tisti, ki bi mu morali odvzeti poslovno sposobnost, ker ni sposoben skrbeti niti zase, kaj šele za svoje državljane?

Evropski parlament in Svet sta družbam z odkupovanjem terjatev, ki ni dejavnost na podlagi zakona, omogočila pravi plenilski pohod po državi. Prenos terjatev iz naslova gospodarskih pogodb je tripartitna pogodba, ki jo sklenejo gospodarske družbe, ki so poslovno povezane. Prilagam primer knjiženja prenosa terjatve , ki ji manjka glavno, to je knjiženje davka na dodano vrednost! Prenos bančnih kreditov, ki niso terjatve iz naslova gospodarskih pogodb, je prepovedan z zakonom (417. člene OZ), zato je tovrstno odkupovanje kreditov s strani Deutsche Bank in skladov Georgea Sorosa za polovico vrednosti popolnoma nezakonito. Gre za kredite bank, danih slovenskim gospodarskim družbam, pri katerih so obdavčene samo obresti, ki bi moral biti plačan v Sloveniji. Banke za odprodane terjatve ne plačajo davka na dodano vrednost, Deutsche Bank, ki je banka, pa ni zavezanec za DDV, predvsem pa ni zavezanec v Sloveniji, kar pomeni, da za odkupljene terjatve, ki jih seveda iztrži 300%, le da po delih, ne plača davka na dodano vrednost. Na tak način je Deutsche Bank leta 2008 že uničila nepremičninski trg v ZDA, skladi Georgea Sorosa pa Angleško centralno banko, zato bom vložila tožbo za plačilo odškodnine zoper vse domnevne odkupovalce terjatev fizičnih in pravnih oseb tipa »norveške« B2 kapital d.o.o., »švedske« DDM Invest VII AG, HETA d.o.o., TCK d.o.o., Ledava investicije d.o.o., Brinškov in Erzar Frančišk, katerih delovanje je mogoče samo ob izdatni pomoči sodnikov sodišč, ki jih v ta namen plačujejo v milijonih!

Finančna industrija, državni organi in politika so postali domena organiziranega kriminala, ki so jo povzročili osebni etični kolaps, profesionalna nesposobnost in amoralnost politikov, zaradi česar je kriminal dobil zagon, ki ga ni več mogoče ustaviti niti v primeru, če bi obstajal kdo, ki bi ga lahko. Finančne potrebe vladnih strank, želja politikov po vplivu in lov podjetij za dobičkom so se združili na način, ki je za nas poguben! Dokaz so prejeta javna plačila bank, (primer slovenske Hypo Alpe Adria bank d.d., ki je od leta 2004 do danes prejela več kot 3,5 milijarde (!) EUR javnih plačil , od tega 1,33 milijarde EUR s strani operaterja omrežja, ki je bilo zgrajeno z javnim denarjem in je last porabnikov, katerega ločitev je zahtevala EU, in skoraj pol milijona EUR s strani neznatnega podjetja Prlekija d.o.o., ki upravlja z vodovodnimi števci!, pri čemer ne gre pozabiti, da je avstrijska Hypo Alpe Adria Bank AG že 15 let v preiskavi zaradi korupcije), iz katere je domnevno nastala HETA Asset Resolution, družba za financiranje d.o.o., ki ni dejavnost na podlagi zakona, z več kot 235 milijonov EUR javnih plačil s strani skoraj vseh ministrstev, vlade Republike Slovenije in celo davčne uprave Republike Slovenije, pri kateri je plačevala davke! Zaradi tega seveda lahko HETA kadar koli vloži predlog za izvršbo na nepremičnine tudi za 20 let nazaj oz. predlog za stečaj terjatev, ki niso predmet poslovanja in ki so zastarale , ne da bi slovenski sodniki trenili z očmi! Zato se upravičeno sprašujem, kdo je tem kliničnim psihopatom, ki ne znajo delovati timsko in si ne znajo sestaviti niti klike, dal takšno moč?

Ljudje, ki lahko kogarkoli izselijo iz lastniškega stanovanja zgolj zato, ker se pritožuje, imajo izžgan tisti del možganov, v katerem bi sicer morale biti vstavljene moralne zavore. Pri čemer vztrajno zagovarjajo teorijo, da psihopat sploh ni možen, ker smo ljudje programirani tako, da določenih stvari nismo sposobni narediti. Jasno, ker sami sebe ne prepoznajo, ne poznajo nobenega psihopata. Dejstvo je, da je psihopata težko dešifrirati. Hervey M. Cleckley, pionir raziskovanja psihopatologije, ki je psihopate proučeval v zaporih, tako kot predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan, ki je brez raziskovanja zaslužil dodatno še 100.000 EUR, je priznal, da je psihopata prepoznal šele po tem, ko je zapustil njegovo pisarno s tem, da ga je pred tem prepričal, naj mu posodi pet dolarjev. Šele potem mu postalo jasno, kako ga je obrnil in da teh pet dolarjev ne bo nikoli več videl. Nauk tega je seveda, da je vsak, ki da komurkoli denar zato, ker misli, da ga bo dobil nazaj, bedak! Nihče ne da denarja zaradi tega, ker bi bil dobra duša ampak zato, ker pričakuje oderuške obresti! Zato so slovenski policisti, tožilci in sodniki, ki prijavljajo ljudi, ker niso sposobni vračati oderuških obresti oderuhom za denar, ki so ga posodili po možnosti nekomu tretjemu, katerega zaznamba na nepremičnine v zemljiški knjigi je kazniva, oziroma za prisilno delitev premoženja, psihopati! Žal jih je zelo veliko tudi v slovenski politiki, zato so seveda vodljivi s strani uradnikov EU. Tako zelo, da pristanejo celo na to, da je kranjska klobasa lahko tudi hrvaška in da je vino, pridelano v Istri, hrvaško, čeprav je Istra pokrajina na Hrvaškem in v Sloveniji! Kmetijski minister Židan je tekmoval v hitrosti, da je na željo neobstoječih avstrijskih bank spremenil Zakon o kmetijskih zemljiščih tako, da lahko upravna enota po uradni dolžnosti odobri pravni posel, čeprav prisilna prodaja kmetijskega zemljišča ni pravni posel oziroma, da na željo tuje banke ugotovi, da 12 ha ni 12 ha ampak 4,8 ha, kar je manj kot 5 ha in razveljavi zaščiteno kmetijo zato, da jo lahko sodišče na predlog odvetnika proda po kosih kljub temu, da nima upravna enota na podlagi zakona, ki velja za sodišča, nobenih pristojnosti! Ali pa Agencija Republike Slovenije za javnopravne prihodke in evidence, ki vztrajno vpisuje zarubljene premičnine, ki nima na podlagi zakona o izvršbi in zavarovanju nobenih pristojnosti! V teh primerih gre vendar za delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno oblast, ki se med seboj nadzirajo, kar pomeni, da si ne morejo naročati plačljivih storitev!

Na začetku devetdesetih so bili manipulatorji z ljudmi udbovci, po letu 2004 so to postale institucije, sodniki, upravne enote, agencije, centri za socialno delo! Prve je ustvarila UDBA, organizacija, okoli katere so se formirale klike v tedanjem pomenu besede. Te klike je povezovalo dejstvo, da je imelo veliko ljudi krvave roke, zato niso imeli izhoda! Druge je ustvarila Evropska unija! Te nove klike so institucionalizirane. S kliko sodelujejo na življenje in smrt. Ne morejo se zateči v normalen pravni kontekst, ker so a priori stigmatizirani. Logika delovanja v tem primeru je mafijska. Mafija namreč ni organizacija. Mafija je mentaliteta. Samo tako si je namreč mogoče razlagati delovanje sodnikov, kot je predsednica Okrajnega sodišča v Šentjurju Lidija Zidanšek, ki je pol leta po »dražbi« prodala družinsko hišo domnevnih dolžnikov Erlih Alešu, ki si je v ta namen pri oderuhu sposodil 90.000 EUR; sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Nataša Štefanec Pančur, ki je 20 let potem, ko je bila vložena tožba zoper dediča zastaviteljice, zaradi odkupa terjatev Brinšek Branka, ki ima skupaj z bratom in njegovo ženo skoraj 10 milijonov EUR javnih plačil, oziroma Erzar Frančiške, za 1/3 vrednosti prodala dvodružinsko hišo Poloni Omahen, uslužbenki na Delovnem sodišču, ki si takšne količine denarja ni mogla prislužiti na zakonit način, zato je prišla na sodišče z varnostnikom; za 105.000 EUR po osmih letih prodala hišo oderuhu Oven Igorju, ki je za nakup zadolžil svojega dolžnika Bešenić Gregorja, ki ima skoraj 500.000 EUR javnih plačil, ki pa je še vedno ni plačal, kar pomeni, da je zadevna izvršba zastarala; in sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Marta Sušin, ki je Igorju Marnu prodala 17/24 hiše zaradi razdružitve 7/24 Marka Kušarja, ki so bile leta 1965 ocenjene na 202,01 novih din in tudi plačane njegovemu očetu in niso bile zaznamovane v zemljiško knjigo, kar pomeni, da jih ni mogel podedovati! S tem seveda, da je psihopatologija sodnikov, izvršiteljev, upraviteljev, cenilcev in plačanih odvetnikov, ki si pomagajo s policisti, drugačna, ker potrebujejo drug drugega. Njihova identiteta je krhka; potrjena je lahko le v kontekstu sebi enakih, kar potrjuje dejstvo, da so v glavnem južnjaki in sorodniki ali pa celo poročeni med sabo, kot je to primer izvršitelja Pušenjak Franca, ki je lani izpraznil stanovanje Anice Doma v Lendavi, ki se zaradi tega ne more vrniti domov iz Kanade in je bil 15.6.2018 izbrisan, ki je mož predsednice Okrajnega sodišča v Murski Soboti Pušenjak Darinke. Njihova patologija je veliko hujša, ker jih domnevno zanimajo veliki posli in velike hiše!

Pri pravosodni kliki gre za globoko ontološko zavezništvo. Imajo namreč permanentno krizo identitete, zato se izživljajo v sadomazohističnih praksah, ki jih povezujejo eksistencialno. Skupni imenovalec te klike je psihološki in dovolj močan, da bo uničil državljane! Klika, ki uničuje Slovenijo, je ne uničuje zgolj finančno ampak tudi moralno. Pred tem so namreč teren pripravili tako, da vsem razlagajo, da delujejo zakonito. Ob pomoči Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Zehentner v. Avstrija zaradi prodaje lastniškega stanovanja tožnice, vrednega 420.000 EUR, za 60.000 EUR, kar je 1/7 vrednosti, s strani sodišča, ki ni prejemnik kupnine, znanemu kupcu, gospodarski družbi, ki ni kupec na podlagi zakona, domnevno zaradi stroška vodoinstalaterja v višini 7.440,00 EUR, dejansko pa zaradi terjatve pomembnega odvetnika v višini 2.150,00 EUR za izdajo plačilnega naloga, ki ni pravni akt, ko je Avstrijo namesto državnega pravobranilstva zastopal ambasador Trauttmansdorff, vodja oddelka za mednarodno pravo na avstrijskem zunanjem ministrstvu, ki je ugotovilo, da je bila ga. Zehentner oškodovana za 30.000,00 EUR, ki jih ni mogoče ugotoviti, ker ji odredba o prodaji, ki ji ni mogoče ugovarjati, ni bila vročena; ni pa ugotovilo, da sodnik ni prodajalec in da ne more odrediti prodaje nepremičnine iz razloga, ker ne gre za spor, ki je postal merodajen za vseh 200.000 izvršb na premičnine in denarna sredstva in 20.000 dražb nepremičnin na leto, ki jim ni mogoče ugovarjati in ki nikoli ne zastarajo, ki so vse popolnoma nezakonite!

V primeru, če silnim evropskim sodnikom za človekove pravice to odgovarja, zastaranja preprosto ne ugotavljajo, kot je to v primeru ge. Emine Ališić, nemške državljanke, ki jo je zastopal pomemben nemški odvetnik, proti Sloveniji, vložene leta 2008, ko je sodišče leta 2014 izdalo sodbo z ozirom na stanje 1989, kar je 20 let pred vložitvijo tožbe in skoraj 30 let po ugotovljenem stanju, ker je pač takrat ga. Ališić nazadnje imela na računu pri sarajevski podružnici LB v Sarajevu v Bosni in Hercegovini denarna sredstva v višini 129.874,00 DEM, ki jih je dvignila v bosanskih markah, obtožena pa je bila Slovenija v EUR, ker jih je imela! Problem je seveda v tem, da je ta primer postalo šolski primer za zastaranje, ki je prilagodljivo in ga slovenski sodniki od leta 2004 ugotavljajo s konkretnimi pravnimi akti namesto na podlagi zakona! Za razliko od obresti, ki so samo pogodbene, ki pa jih ugotavljajo na podlagi neobstoječega zakona! Ali pa primer Bernie Ecclestone, ki ga je zastopal priznani nemški odvetnik zato, da se je za 1 milijon $ v korist Bavarske, ki ne more biti prejemnik plačila v javno korist, odkupil, da ni bil procesiran! Jasno, kdor ima, se pač lahko odkupi! Ker pa naš pravni sistem ne deluje, jim je nezakonitost njihovega delovanja praktično nemogoče dokazati. Zato me toliko bolj navdušuje misel, da je te kriminalce vendarle mogoče kaznovati v Londonu. Pričakujem, da jih bo pristojno sodišče v Londonu pribilo, ker bo zahtevalo dokaze o izvoru premoženja, ki jih vse te slamnate družbe, izvršitelji in državni organi, ki ne poslujejo, nimajo!

Pri čemer ne morem mimo dejstva, da je tovrstno odkupovanje nepremičnin s strani od države plačanih fizičnih in pravnih oseb, ki ne poslujejo, v milijardah EUR, ki jih nimajo in so navidezne, za pošastno pranje denarja! Samo Policija ima skoraj 5 milijard (!) EUR javnih plačil , ki jih ni prejela, kar pomeni, da so nezakoniti, od tega 4,8 milijarde EUR za plače, ki nimajo podlage v zakonu o proračunu, 20 milijonov drugih plačil kot so izvršitelji (»svojemu« izvršitelju Slavec Franku je plačala več kot 1 milijon EUR , za dodatke, ki jih je treba vrnit, si sposodijo kar pri banki ) in samo 7,5 milijona EUR za mesarje, mlekarje in zelenjavarje, ki protestirajo ob prihodu beguncev, varujejo pa izvršitelje in upravitelje in ob tem uporabljajo argument varovanja človekovih pravic, ki je postal potuha najhujšim zlorabam, kot je poziv zastopnice policijskega sindikata za utišanje mislečih, čeprav gre za prozorno zaščito interesov ene in druge klike. Demokracija v Sloveniji ni več vladavina ljudstva. In tudi človekove pravice niso tisto, kar naj bi bile. Glede na to, da imamo opravka z inteligentnimi psihopatskimi posamezniki, je jasno, da bodo oni in njihovi advokati uporabili zadnjo slamico, da bi se izmazali, med tem ko mi ostajamo brez bivališč in brez sredstev za preživetje .

Izvršilne zadeve v nadaljevanju navedenih prosilcev nimajo materialnopravne podlage v zakonu, kar pomeni, da so izpodbijani sklepi o izvršbi, izdani po uradni dolžnosti, ki niso pravni akti, neupoštevni! Na podlagi 153. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ mora upnik v primeru, če dolžnik ne plača treh obrokov, vložiti tožbo, da se nepremičnina lahko proda! Kar seveda pomeni, da sodnik v pravdnem postopku odloča o višini terjatve in je ne izvršuje. Ker sklepom, ki nimajo materialnopravne podlage v zakonu, ne moremo ugovarjati, prosim vlado Velike Britanije za mednarodno zaščito v nadaljevanju navedenih 1012 fizičnih in pravnih oseb, ki imajo skupaj več tisoč izvršilnih zadev, ki se same ne morejo upirati uničenju, ki ga prinaša Evropska unija, zato želijo iz nje izstopiti, in za pravno ter denarno pomoč za vlaganje odškodninskih tožb zoper Evropski parlament in Svet EU, ki sta sprejela za nas uničujoče pravne akte, ki so podlaga za plenjenje premoženja slovenskih državljanov.

Datum: 09.10.2018                                                                                                                          Pavla Murekar

Priloga:
– Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe in plačila odškodnine