Prodaja sodnega registra, ki nima vrednosti, zaradi česar ne more biti predmet prodaje

posted in: Novice | 0

Knjiga lastnikov nepremičnin in hipotek je javni register, ki ga vodi sodišče, ki ni prenosljiv! Pridobitev hipoteke je pravni posel (kreditna pogodba!), ki mora biti vpisan v zemljiško knjigo. Hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo! Zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga izda lastnik nepremičnine, mora vsebovati označbo hipotekarnega upnika, ki je lahko samo banka zaradi plačila davka (!), in hipotekarnega dolžnika ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik na podlagi hipoteke (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in EMŠO fizične osebe oziroma firmo, sedež, matično in  davčno številko pravne osebe), pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, višino in zapadlost hipoteke in zemljiškoknjižno dovolilo (141. člen SPZ), ki je osebni podatek, do katerega lahko dostopajo samo imetniki te pravice, za hipoteko so to upnik, dolžnik in zastavitelj nepremičnine, če ta ni ista oseba kot dolžnik!

Zakon v zvezi s poplačilom iz hipoteke določa, da lahko hipotekarni upnik, ki je v pravnem razmerju z dolžnikom na podlagi pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki je vpisana v zemljiško knjigo, s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda (153. člen SPZ), kar pomeni, da o utemeljenosti prodaje nepremičnine za poplačilo hipoteke, o zakonitosti kreditne pogodbe in o višini terjatve zaradi plačila davka, ki je prihodek države, odloča sodnik s sodbo.  Predmet izvršbe je pravnomočna in izvršljiva sodba pristojnega sodišča, zoper katero so dovoljena vsa redna in izredna pravna sredstva vključno z obnovo postopka zaradi plačila odškodnine iz proračunskih sredstev v primeru, če se v obnovljenem postopku ugotovi, da je bila opravljena izvršba s prodajo nepremičnine za poplačilo terjatve upnika, s katerim   dolžnik ni v pravnem razmerju, zaradi česar ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona                     (Sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Ip 925/2019 z dne 17.1. 2020).

Tožba za poplačilo hipotekarnega upnika iz hipoteke, za katero je plačana sodna taksa, ki je prihodek države, ki bi v tem primeru znašala 50 milijonov GBP, mora biti vložena pravočasno! Zakon določa, da terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve bodisi, da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica (347. člen OZ), ki se je iztekel najpozneje leta 2017! Po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe (274. člen ZPP), zaradi česar je prodaja hipotek dolžnikov, s katerimi sklad Cerberus Capital Management, ki ga zastopa Steve Feinberg, ni v pravnem razmerju, kaznivo dejanje!

Pravica ni pravni pojem in je ni mogoče zastaviti! Na podlagi zakona se lahko zastavna pravica ustanovi samo s sporazumom oziroma z izročitvijo stvari ali listine (188. člen SPZ), kar pomeni, da zastavni upnik zavarovane terjatve do dolžnika ne more odstopiti v zavarovanje, kaj šele večkrat. Odstopiti je mogoče samo terjatev iz naslova poslovanja zaradi DDV, ki je prihodek države! Zakon določa, da lahko upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika in s tem poravna svojo obveznost do njega, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega (417. člen OZ).

Tripartitna pogodba (cesija) predstavlja nedenarni način za poravnavo terjatev in obveznosti  do upnika preko tretje osebe. Cesija je posel, pri katerem upnik terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika, s pogodbo prenese na novega upnika in s tem poravna svojo obveznost do tretje osebe. S cesijo razumemo odstop terjatve in spremembo upnika. Upnik s pogodbo prenese svojo terjatev na novega upnika, ki mu lahko dolžnik plača ali pa mu odstopi neko svojo terjatev. Pogodbo morajo podpisati dolžnik (cesus), odstopnik (cedent) in novi upnik (cesionar), ki si morajo odstopljeno terjatev poknjižiti zaradi davka! Takšna pogodba je namenska in se sklepa samo med udeleženci določenega obdavčljivega posla. Nazadnje smo takšno pogodbo sklenili leta 2000 pri gradnji Velike dvorane slovenskega parlamenta, ki je bil investitor (cesus), z nosilcem posla, gradbenim podjetjem Vegrad d.d. (cedent) in z več pogodbenimi izvajalci posameznih del (cesionarji), ki smo jim plačali direktno na njihov TR, podjetje Vegrad d.d.,                     ki je imelo že takrat blokirane račune in ni bilo plačilno sposobno, pa si je plačila samo poknjižilo zaradi davka!

Prenos terjatev bank je prepovedan z zakonom zaradi davka! Banke plačujejo davek po stopnji 0,1% od osnove za davek, ki je bilančna vsota, izračunana kot povprečje vrednosti stanj na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu (7. člen ZDBVB), zaradi česar sklad, ki ne posluje in ni zavezanec za plačilo davka, ne more biti hipotekarni upnik. Terjatev, zavarovana s hipoteko, je povezana z osebnostjo banke. Hipoteke, ki je vezana na nepremičnino, ni mogoče prenesti. Vnovči se lahko samo z vložitvijo tožbe za prodajo nepremičnine, na kateri je ustanovljena, ki jo lahko vloži samo banka, ki mora biti pravočasna, kar pomeni, da je »kupec« registra, ki ni vložil tožbe, da se nepremičnine prodajo, ne more vnovčiti!

Agencija za upravljanje premoženja na Severnem Irskem je državni organ, ki ne posluje in ne more biti prejemnik plačila za obdavčljivo storitev v višini 1,1 mrd GBP, ki je ni opravila! Hipoteke ne pripadajo državljanom Severne Irske, ki s tem niso na zgubi! Nasprotno! Hipotekarnim dolžnikom jih ni treba plačati, ker so zastarale! Državljani Severne Irske so bili z nevnovčenimi hipotekami prikrajšani za davek, ki je prihodek države, v višini vsaj 0,1% od 4,5 milijarde GBP, kar znaša 4,5 milijonov GBP.

Vrednost = Cena x DDV in je odvisna od cene za opravljeno storitev oziroma dobavljeno blago. Čim višja je cena, tem višji je DDV, ki je prihodek države, zato je država zainteresirana, da je cena čim višja. Register hipotek nima cene, zaradi česar ne more biti predmet prodaje. Jasno, da sta ustanovitelja sklada Carberus Capital Management, gospoda Steve Feinberg in William Richter, plačala 1,1 milijarde GBP z namenom, da jih bosta iztržila najmanj 6 s tem, ko bosta register zastavila na borzi skupaj z nepremičninami kar glede na to, da jih ne posedujeta pomeni, da gre za goljufijo, vredno najmanj 6 milijard GBP!

 

 

TR za prispevke: Murekar Pavla, Polanškova 23 1000 Ljubljana, DE10 1001 1001 2621 2640 02, BIC NTSBDEB1