Odredba za izpraznitev nepremičnine

posted in: Novice | 0

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE
L-2925 LUXEMBOURG

Vlož. št. 2017/

Vlagatelj: Tehnokrat d.o.o., Polanškova 23, 1000 Ljubljana,
ki ga zastopa odgovorna oseba Pavla Murekar

TOŽBA
zoper Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne
26. oktobra 2005, ki nima podlage v PDEU

in

Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o izvedbenih
ukrepih za njeno uporabo, ki se ne uporablja

in

ZAHTEVA
za izdajo začasne odredbe za zadržanje izpraznitve nepremičnine
na predlog Gregorja Cigoja, ki ni predlagatelj

in

zahteva za plačilo odškodnine Haračić Kemalu za izpraznitev
in izročitev nepremičnine v višini 1 milijona EUR

vlagatelj

1 x

listine

1 Oče oškodovanca, Haračić Jusuf, je dne 20.06.2001 sklenil kupoprodajno pogodbo za nepremičnini na naslovu Milčinskega 1b, Ljubljana, parc. št. 232 in 233 k.o. 1740 – Spodnja Šiška, ki sta predmet odredbe o izročitvi in izpraznitvi , s katero je postal njun lastnik do celote, za 120.000,00 DEM (sedaj 55.313,44 EUR), za katero je bil plačan davek na promet nepremičnin po 2% davčni stopnji v višini 1.106,27 EUR, v kateri je živel vse od nakupa s tem, da sta z njim živela še oškodovanec in njegov sin! Haračić Jusuf je dne 28.04.2004 vložil predlog za vpis pridobitve lastninske pravice , ki ga je sodišče zavrnilo in ga dne 21.03.2007 izbrisalo iz zemljiške knjige, 27.03.2008 pa še predlog za zaznambo spora z dne 28.02.2008 in ga napotilo na tožbo, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar jo je seveda izgubil.

2 Namesto zaznambe lastninske pravice za Haračić Jusufa je zemljiškoknjižno sodišče 27.02.2008 na podlagi prepisa podatkov iz centralne baze zemljiškoknjižnega katastra z dne 27.12.1999 za 10 (deset) let nazaj vknjižilo lastninsko pravico na podlagi sklepa o dedovanju tukajšnjega sodišča, opr. št. I D 501/1998 z dne 15.03.1999, Cigoj Zvoneta, čeprav sploh ni bil lastnik navedenih parcel, do 1/4, oz. Cigoj Krstulovič Nataše in Cigoj Robič Manje, vsaka do 1/4 in dne 07.06.2010 na podlagi darilne pogodbe z dne 29.10.1973 za 37 (sedemintrideset) let nazaj lastninsko pravico Cigoj Marjana, ki nikoli ni bil lastnik nepremičnin, do 1/2 in na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I D 641/2010 z dne 1.6.2010, lastninsko pravico Cigoj Gregorja do 1/2, upnika v obvestilu izvršitelja o izpraznitvi nepremičnin , dejanskega lastnika nepremičnin, Haračić Jusufa, pa napotilo na tožbo zaradi ugotovitve obstoja stavbne pravice in izstavitve zemljiškoknjižne listine za vknjižbo stavbne pravice, ki nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu, zaradi česar je nezakonita.

3 Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo zaradi ugotovitve obstoja stavbne pravice in izstavitve zemljiškoknjižne listine za vknjižbo stavbne pravice z dne 26.02.2014 , s katero je odločilo o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 833/2012 z dne 13.09.2013, pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se ugotovi, da na parc. št. 232 k.o. 1740-Spodnja Šiška, z ID znakom 1740-232, ID 1352991, obstoji stavbna pravica tožeče stranke Jusufa Haračića, Milčinskega 1b, 1000 Ljubljana, kot lastnika zgrajene stanovanjske stavbe s pripadajočo garažo, stoječo na parc. št. 232/0, k.o. 1740 – Spodnja Šiška, z naslovom Milčinskega 1b, Ljubljana, ID znak stavbe 276, ki traja toliko časa, dokler ta stavba na parc. št. 232/0 k.o. 1740 Spodnja Šiška stoji, ki nima materialnopravne podlage v 271. členu Stvarnopravnega zakonika – SPZ (Uradni list RS, št. 87/2002 z dne 17.10.2002, ki je začel veljati leto dni po sklenitvi prodajne pogodbe, zaradi česar je preuranjena!

4 Na podlagi lastne sodbe je isto sodišče izdalo sklep o vknjižbi pridobitve stavbne pravice na parceli št. 232/0 k.o. 1740 – Spodnja Šiška (ID 1352991), ki nima materialnopravne podlage v zakonu, tip trajanja 2 – nedoločen čas, ki ga je izdala sodniška pomočnica Zdenka Kraševec, ki nima na podlagi zakona nobenih pristojnosti, z dodatnim opisom, da stavbna pravica Jusufa Haračića, Milčinskega 1b, Ljubljana, kot lastnika zgrajene stanovanjske stavbe s pripadajočo garažo, stoječo na parc. št. 232/0, k.o. 1740 – Spodnja Šiška, z naslovom Milčinskega 1b, Ljubljana, ID znak stavbe 276, ki traja toliko časa, dokler ta stavba na parc. št. 232/0 k.o. 1740 – Spodnja Šiška stoji, imetnika Cigoj Gregorja do deleža 1/2 ter Cigoj Robič Manje in Cigoj Krstulovič Nataše do deleža 1/4, ki nima nobenega pravnega učinka za Jusufa Haračića, ki je nepremičnino kupil in oškodovanca, ki živi v stanovanju na tem naslovu, kar pomeni, da gre za klasično sodno prevaro, s pomočjo katere so predlagatelji izvršbe postali zemljiškoknjižni lastniki nepremičnine brez plačila davka, ki je pogoj za vpis lastninske pravice.
5 Jusuf Haračić je z odvetnico Ksenijo Ocvirk, ki je prejemnik 577.546,96 EUR javnih plačil pri istem sodišču zoper iste tožene stranke, ki jih je ponovno zastopal odvetnik Tekavc, ki je prejemnik 208.575,37 EUR javnih plačil , ki poslujejo s sodiščem, zaradi česar so ga zlahka prepričali, da je ponovno vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice in izbrisno tožbo, ki nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu, ki jo je sodišče s sodbo zavrnilo, tožniku pa naložilo plačilo stroškov postopka v odmeri 3.160,29 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki nimajo podlage v zakonu, od 16. dne od prejema pisnega odpravka sodbe dalje do plačila, s katero so zaslužili samo odvetniki in pa seveda sodišče s sodnimi taksami.

6 Kar so domnevni lastniki stavbo med tem prodali, so Jusufu Haračiću pojasnili, da je s tem njegova stavbna pravica prenehala, zato se je odselil v Dom brez nadomestila. V stanovanju je ostal oškodovanec s sinom, zato je sodišče dne 22.11.2017 na predlog upnikov, ki ne morejo biti predlagatelji izvršbe na podlagi zakona, izdalo sklep o izvršbi , s katerim je dovolilo izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ki jih mora domnevni dolžnik, ki jih je kupil, kar pomeni, da so njegove, ki ni dolžnik na podlagi zakona, proste oseb in stvari izročiti upnikom, ki so jih pridobili s prevaro s pomočjo sodišča, in izterjavo denarne terjatve 1.511,95 EUR in zneska 324,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.8.2017, ki ne obstaja, in izvršilnih stroškov tega postopka, ki jih mora dolžnik upnikom plačati v roku 8 dni od prejema sklepa o njihovi odmeri, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila, ki nimajo podlage v zakonu, z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, z rubežem plače in z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (OPP) in po pravnomočnosti sklepa o izvršbi s prenosom denarnega zneska, za katerega je dovoljena izvršba, na upnikov račun. Za izvršitelja se določi Peter Ivkovič, Breznikova ulica 15, 1230 Domžale, ki nima na podlagi zakona nobenih pooblastil, ima pa zato skupaj s svojim prednikom 1.715.731,29 EUR javnih plačil s strani plačnikov, ki niso plačniki na podlagi zakona, kar pomeni, da so nezakoniti, od tega kar 164.033,43 EUR s strani sodišča, ki je speljalo celoten postopek, in 129,68 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki nimajo podlage v zakonu, in z odredbo, ki ni pravni akt, zoper katero ni pravnih sredstev, odredilo nasilno odpiranje prostorov za opravo izvršilnih dejanj v zaklenjenem prostoru, ki nima materialnopravne podlage v zakonu, kar pomeni, da je v celoti nepravilna in nezakonita (priloga 2).

7 Da bi si olajšal delo, je Peter Ivković, izvršitelj , ki ni dejavnost na podlagi zakona, ki ga je registriralo Ministrstvo za pravosodje, ki ni registrski organ na podlagi zakona, dne 11.03.2018 in je pri 13.716,36 EUR javnih plačil , ki nimajo podlage v zakonu, kar pomeni, da so nezakoniti, že zavezanec za plačilo DDV, le da glede na to, da ne gre za dejavnost, nihče ne ve, kakšen je ta DDV, ki ni določen z zakonom, in seveda ni v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES v zvezi z enotnim davkom na dodano vrednost, zato ga Finančna uprava Republike Slovenije tudi ne more zahtevati oz. preganjati po uradni dolžnosti, oškodovanca z obvestilom o izpraznitvi nepremičnine v izvršilni zadevi upnika Gregor Cigoj, ki ni upnik na podlagi zakona, ki ga zastopa odvetnik Janez Tekavc, ki ni zastopnik fizične osebe, ki ne more biti upnik za izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi zakona, zoper dolžnika Haračić Jusuf, ki ni dolžnik za izpraznitev nepremičnine, ki jo je kupil in zanjo tudi plačal davek, ki je podlaga za vpis lastninske pravice, zaradi izpraznitve nepremičnine obvestil, da se bo deložacija opravila dne 29.03.2018 na naslovu Milčinskega ulica 1b, 1000 Ljubljana, ker so domnevni lastniki nepremičnino prodali in zanjo tudi prejeli aro in se jim mudi, da bi čim prej prejeli celotno kupnino, ki bi morala biti predmet plačila davka in dohodnine!
8 Okrajno sodišče v Ljubljani ni dobrotnik! Zakon o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s pristojnostjo in sestavo sodišča določa, da sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (17. člen ZPP), kar pomeni, da je izpodbijan izvršilni postopek za izpraznitev nepremičnine na način, da je oškodovanec, sin lastnika stanovanja, v katerem živi in katerega dedič je, slednjega dolžen zapustiti cokom pokom, kar se želijo domnevni upniki okoristiti z njegovo prodajo brez nadomestila, vse s pomočjo sodišča oziroma sodnice Marte Sušin, ki nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu, zaradi česar imenovana sodnica ni pristojna za odločanje, v izpodbijani zadevi predlagateljev, ki niso predlagatelji na podlagi zakona, na podlagi katere bi sodišče moralo presoditi, da ni pristojno za odločanje in jo zavreči, v celoti nepravilen in nezakonit.

9 Na podlagi določbe 274. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, kar pomeni, da bi morala biti izpodbijana zadeva predlagatelja, ki ne more biti predlagatelj na podlagi zakona, zaradi česar ne izkazuje pravne koristi za vložitev predloga, zavržena s sklepom, ki je takse prost, zaradi česar gre v izpodbijanem primeru za pranje denarja s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani v korist predlagatelja!

10 Na podlagi 153. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ lahko (hipotekarni) upnik v primeru, če dolžnik ne plača terjatve, s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, kar pomeni, da je izpodbijan sklep o izvršbi upnika Gregorja Cigoja, ki ga zastopa odvetnik Janez Tekavc, ki ni zakoniti zastopnik upnika na podlagi zakona, za izpraznitev in izročitev nepremičnine, iz razloga, ker jo je prodal, ki nima materialno pravne podlage v zakonu, ki ni pravnomočen in ni izvršljiv niti v primeru, če bi bil pravnomočen, v celoti nepravilen in nezakonit in zato takse prost, zaradi česar je izvršba sklepa o izvršbi na podlagi sklepa o štetju sodišča o umiku ugovora zaradi domnevno neplačane sodne takse, na predlog upnika, ki ne izkazuje pravne koristi za vložitev predloga za izvršbo, nezakonit in predstavlja pranje denarja s strani naslovnega sodišča.

11 Na podlagi zgoraj citirane določbe 274. člena SPZ bi domnevni upnik za izpraznitev in izročitev nepremičnine Gregor Cigoj, ki ni upnik na podlagi zakona, moral plačati odškodnino in davek na dodano vrednost na vrednost nepremičnine in dohodnino od prodaje nepremičnine, ki ni njegova, kar vse pomeni, da gre v primeru izpodbijane izpraznitve nepremičnine na predlog Cigoj Gregorja, ki ne more biti hipotekarni upnik na podlagi zakona, za pranje denarja s strani naslovnega sodišča.

12 Sodišče je državni organ, ki ne posluje in nima prihodkov, ki so lahko samo posledica poslovanja in so obdavčljivi, zato tudi ne potrebuje računovodstva, kar pomeni, da gre v primeru izpodbijane izvršbe na podlagi vpisa lastninske pravice s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ni prodajalec na podlagi zakona, v korist Cigoj Gregorja, ki je fizična oseba, ki ne more biti upnik za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je last domnevnega dolžnika, za prenos premoženja oz. skrivanje in prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi s premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja zlorabe položaja oziroma za pranje denarja, ki je predmet sankcioniranja in odškodnine v višini 1 milijona EUR!
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta

13 Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in še zlasti prvega in tretjega stavka drugega odstavka člena 47(2), ki jih člen 47 nima, in člena 95 Pogodbe v zvezi z uporabo stopenj, ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranja terorizma, ki niso predmet urejanja iz naslova pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi česar je izpodbijana Direktiva, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi o delovanju Evropske unije, milo rečeno v celoti nepravilna in nezakonita in bi jo moralo naslovno sodišče odpraviti in razveljaviti po uradni dolžnosti.

14 Identiteta stranke ni predmet ugotavljanja, zaradi česar je izpodbijana direktiva, ki ni predmet urejanja s strani izdajateljev, v celoti nepravilna in nezakonita! Če ste imeli v mislih ustanovitelja, je določen z zakonom in ga ni mogoče spremeniti brez sodne odločbe, ga v primeru Okrajnega sodišča v Ljubljani, izvršitelja Patra Ivkoviča, Odvetniške pisarne Tekavc d.o.o. in Janeza Tekavca ter odvetnice Ksenije Ocvirk ni mogoče preverjati, ker ga nimajo. Če pa ste imeli v mislih zastopnika, je razviden iz registra. V primeru Okrajnega sodišča v Ljubljani je to Kosec Nataša, zastopnik, ki ni zakoniti zastopnik na podlagi zakona, ki ni predmet preverjanja! Sodišče je državni organ, ki ne posluje, kar pomeni, da sta dodeljeni matična oz. davčna številka nezakoniti. Sodišče ne posluje in ne bi smelo imeti odprtega TR, zaradi česar so v registraciji navedeni transakcijski računu pri Uradu za javna plačila oz. NLB d.d., ki nimajo podlage v zakonu, nezakoniti.

15 Tovrstno preverjanje lastništva pravnih oseb in politične izpostavljenosti državljanov, ki ga plačujete iz proračunskega denarja, nima nikakršnega pravnega učinka! Nasprotno, država in institucije, ki jih poskušate izvzeti iz Direktive, perejo denar z zlorabo položaja v postopkih, ki jih vodijo in sebi in drugim osebam pridobivajo protipravno premoženjsko in nepremoženjsko korist s preprodajo premičnin, nepremičnin, opredmetenih in neopredmetenih, pravnih in drugih listin v vseh mogočih oblikah na način, da dejanske lastnike preprosto zbrišejo iz evidence lastnikov nepremičnin oz. jih ne vpišejo, kot je to v izpodbijanem primeru. Glede na to, da imajo(te) javna naročila, navedeno pomeni, da so (ste) lahko na podlagi zakona samo dolžniki, ne morete pa biti upniki, zaradi česar je tovrstno prisilno izvrševanje z izpraznitvijo nepremičnine domnevnega dolžnika, ki ni dolžnik na podlagi zakona, s strani sodišča, ki ni pristojno za izvršbo na podlagi zakona, v korist Cigoj Gregorija, ki je fizična oseba, ki ne more biti upnik, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil razen, da njegov odvetnik obvladuje sodnike, s katerimi posluje, zato tudi lahko kadarkoli naroči, da morajo njegov predlog izvršiti, v nasprotju z namenom, za katerega je bila sprejeta Pogodba in zato popolnoma nezakonito!

16 Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi (2. odstavek člena 13 PDEU), kar pomeni, da je izpodbijana Direktiva, ki ni s področja Evropskega parlamenta niti Sveta, ki sta jo izdala, in Direktiva Komisije za njeno uporabo, ki se ne uporablja, v celoti nepravilna in nezakonita.
17 Preverjanje identitete in politične pristojnosti ni predmet urejanja z zakonom, kar pomeni, da je implementacija izpodbijanih direktiv v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranje terorizma, ki nima podlage v Ustavi RS, neustaven. Direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki so predmet implementacije v zakon, so zavezujoče izključno za države članice, ki so zavezanci na podlagi zakona, kar pomeni, da je izpodbijana direktiva, ki se nanaša na zavezance, ki niso predmet urejanja, nezakonita.

18 Pranje denarja ni predmet urejanja z zakonom, zato izpodbijane direktive ni mogoče uporabiti. V naravi vsake pravne norme je, da je kršena. Če ni verjetnosti, da bi bila norma kršena, potem taka norma ni potrebna, kar je tudi odlično merilo za razlikovanje med pravnimi normami in med t.i. tehničnimi pravili, katerih namen ni reagirati na kršenje, marveč zgolj usklajevati obnašanje ljudi. Kršenje norme torej ne more biti razlog za dvom o njeni veljavnosti, ampak je, nasprotno, pogoj za njeno smiselnost (Boštjan M. Zupančič, Pravo in prav, Eseji o pravni državi, Ljubljana 1990, II. str. 22, 23) Kot izhaja iz določb Direktive Sveta 2006/112/ES v zvezi z dolžnikom, ki je zavezanec za plačilo DDV za dobavo nepremičnin, ki jih proda sodišče, ki ni prodajalec, na podlagi sodbe, ki ni izvršljiva, ker zakon ne določa njene izvršljivosti (Člen 199, 1. odst., (g)), ste delovali usklajeno, ker je Ustavno sodišče z odločbo U-I-176/04-16 z dne 9.2.2006 odločilo, da je davek na promet nepremičnin prihodek občine, ki je v nasprotju z Ustavo (142. člen Ustave RS), zakonodajalcu pa naložilo, da sprejme Zakon o davku na promet nepremičnin – ZDPN-1 (Ur. l. RS, št. 117/2006) z 2% davkom, ki je v nasprotju z določbo Člena 129 Direktive, ki določa, da lahko Slovenija nižjo davčno stopnjo, ki ni nižja od 5%, uporablja za gradnjo, obnovo in vzdrževanje stanovanjskih objektov, ki niso v okviru socialne politike, z izjemo dobav gradbenih materialov, do 31.12.2010, ki se v škodo državnega proračuna uporablja za vse sodne prodaje nepremičnin, ki so popolnoma nezakonite iz razloga, ker je to takrat odgovarjalo političnim strankam na oblasti, kot izhaja iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino, last SD ! Glede na vse zgoraj navedeno so določbe v zvezi s sankcioniranjem zavezancev, ki niso zavezanci na podlagi zakona, na način, da lahko sodišče kadarkoli komurkoli proda in prepiše nepremičnino po uradni dolžnosti, absurdne in pomenijo siromašenje običajnih državljanov, ki ni vredno imena EU, za katero smo glasovali.

19 Okrajno sodišče v Ljubljani je prejemnik 55.307.092,04 EUR javnih plačil , vse v letih 2015, 2016 in 2017, od tega je 47.731.511,37 EUR nakazalo samo sebi, 2.632.881,94 EUR pa je prejelo s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ni plačnik na podlagi zakona, ga pa zato obvladuje z navodili, in plačnik neverjetnih 215.748.169,41 EUR , vse v letih 2011 do 2017, od tega 54.343.711,54 EUR za plače 94 sodnikov in 594 strokovnih sodelavcev, ki nimajo podlage v Zakonu o proračunu Republike Slovenije, kar pomeni, da so nezakoniti, 42.372.041,45 EUR za druga plačila, beri avtorske pogodbe, 12,5 milijona EUR POŠTI SLOVENIJE, čeprav nima na podlagi zakona nobenega javnega pooblastila za pošiljanje sklepov o izvršbi po pošti, 2,7 milijona EUR Republiki Sloveniji, ki je bila ustanovljena za pranje denarja, zaradi česar dovoljuje rubežu nepremičnin, ki mu ni mogoče ugovarjati, 2,6 milijonov EUR zasebni družbi za varovanje FIT d.o.o., 2,5 milijona EUR družbi za trženje in storitve Mapros d.o.o., neverjetnih 1,4 milijone EUR družbi za finance, svetovanje in posredovanje E-Solventa d.o.o. v lasti Branka Brinška, ki odkupuje terjatev bank in jih nato unovčuje s sodno prodajo nepremičnin, kot je to v primeru Perko, ki jim je sodišče po desetih letih prodalo hišo na »javni« dražbi, čeprav niso nikomur ničesar dolgovali, 1,37 milijona EUR sedaj že odstavljenemu izvršitelju Marjanu Hojsu, 1,35 milijona EUR NLB d.d., 1,33 milijona EUR banki Sparkasse d.d., 1,32 milijona EUR zasebni družbi za trgovino in storitve KLT d.o.o., 1,21 milijona EUR Okrožnemu sodišču v Ljubljani, 1 milijon EUR Abanki d.d., 1 milijon EUR SKB banki d.d., 1 milijon EUR Sberbank d.d., 0,9 milijona EUR družbi za financiranje HETA Asset Resolution d.o.o., 0,7 milijona EUR Factor banki d.d., ki je bila izbrisana iz sodnega registra, 0,7 milijona družbi Cleaning d.o.o., 0,67 milijona EUR Unicredit banki d.d., 0,63 milijona EUR samostojnemu podjetniku Jožetu Dolancu, ni znano, a je še iz časov komunizma, 0,59 milijona EUR Kovač Branku za katastre, 0,55 milijona EUR za avtorske in podjemne pogodbe fizičnih oseb, 0,55 milijona EUR JP Energetika Ljubljana d.o.o., 0,55 milijona EUR odvetniški družbi Pirnat-Kovačič-Škofič, o.p., d.o.o., 0,5 milijona EUR DUTB d.d., ki ni prejemnik na podlagi zakona, 0,5 milijona EUR izvršitelju Kuret Marolt Zoranu, ki nima na podlagi zakona nobenih javnih pooblastil, 0,49 milijona EUR Gradteh GG d.o.o., 0,48 milijona EUR družbi EXTRA LUX d.o.o., Strokovnjaki na področju oskrbovanja s pisarniškimi pripomočki, papirjem, računalniško in tiskalniško opremo soustanovitelja BVS Commerce System d.o.o., društva za spoljnu i unutrašnju trgovinu, Beograd (Vračar), 0,47 milijona EUR Deželni banki Slovenije d.d., neverjetnih 458.410,38 EUR psihiatrinji Vitoslavi Pukl Gabrovšek za izvedenska mnenja v zvezi s poslovno sposobnostjo, 0,44 milijona EUR državni družbi za telekomunikacije Telekom d.d., 0,43 milijona EUR Zavarovalnici Triglav d.d., ki lahko v zameno izvršuje zavarovalnino na nepremičnine, 0,4 milijona EUR družbi za poslovne storitve B2 kapital d.o.o., 0,4 milijona EUR družbi za upravljanje stanovanjskih zgradb SPL d.d., ki jih sodišče nima, zato pa jih ima družba SPL d.o.o., 0,35 milijona EUR Addiko Bank d.d., 0,34 milijona EUR družbi za upravljanje nepremičnin Dom-In d.o.o., 0,33 milijona EUR državni družbi MK Trgovina d.o.o., 0,31 milijona EUR energetski družbi GEN-i d.o.o., 0,3 milijona EUR NKBM d.d., 272.894,00 EUR podjetju za proizvodnjo kovinoplastike, kovinskih izdelkov in vzmeti Šumer d.o.o., ki je za protiuslugo na »javni« dražbi po znižani ceni za 50.000 EUR kupilo moje stanovanje z možnostjo prodaje z dobičkom potem, ko bo sodišče na enak način odredilo mojo prisilno izselitev, ki ima skupaj kar 8.417.939,29 EUR javnih plačil , od tega 8 milijonov EUR s strani slovenskih sodišč za sodne »odkupe« nepremičnin, kar pomeni, da gre za pošastno pranje denarja s strani sodnega organa, ki tako kot vseh 1772 pravnih in fizičnih oseb s plačilnega seznama sodišča nikoli niso dolžniki, upniki pa že na podlagi predloga, ki mu na podlagi zakona ni mogoče ugovarjati, ker ga sodišče vedno zavrne kot neutemeljenega, čeprav je na podlagi zakona dovolj, da je obrazložen, zaradi česar seveda običajni državljani nimamo nobene možnosti za uspeh v sodnih postopkih!

20 Glede na to, da je Velika Britanija s tisočletnim pravnim redom v celoti odklonila pravni red Evropske unije, to pomeni, da je izpodbijana direktiva, ki nima materialnopravne podlage v Pogodbi, sprejeta v škodo državljanov držav članic, popolnoma nesmiselna, zaradi česar sta Evropski parlament in Svet odškodninsko odgovorna za njen sprejem.

21 Glede na vse zgoraj navedeno oškodovanec Haračić Kemal zahteva, da mu Evropski parlament in Svet nerazdelno plačata odškodnino za povzročeno škodo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine v višini 1 milijona EUR s plačilom na TR, ki bo sporočen naknadno.

Ljubljana, 11.03.2018                                                                                                                               Tehnokrat d.o.o.

Poslano v vednost:
– Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana