Kaznivo dejanje pranja denarja Janeza Janše s prodajo stanovanja na Neubergerjevi 19

posted in: Novice | 0

NCA

National Crime Agency

 

Aktualni premier Janez Janša je takoj po vstopu Slovenije v EU leta 2004 začel s preprodajo tujih nepremičnin brez vpisa v zemljiško knjigo in brez plačila davka na dodano vrednost. Zakon določa, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom  zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (49. člen SPZ), zaradi plačila davka, ki je edini prihodek države.

Na podlagi Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 (Uradni list RS, št. 58/2003) mora biti  zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu davka. Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun za plačilo cene s sestavinami, ki ga mora obsegati tak račun po predpisih o davku na dodano vrednost, če te sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona. Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prvega odstavka tega člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o plačilu davka, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco (37. člen ZZK-1) in nič o tem, da je bil davek plačan.

Kar pa ni nič hudega, ker ima zakon tudi 38. člen v zvezi z listinami o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih, ki določa, če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina (v nadaljevanju: lokacijska informacija).
(3) Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih lokacijske informacije obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.
(4) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.
(5) Na zahtevo stranke mora lokacijsko informacijo iz prvega odstavka tega člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco
ali drugače, vse lahko uredi znan notar. Ker je Janez Janša takšnega notarja imel, je stanovanje na Neubergerjevi 19 lahko »prodal« kljub temu, da ni bil njegov zemljiškoknjižni lastnik. In to kar 6-krat.

Kot izhaja iz zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpisa iz zemljiške knjige za stanovanje št. 11 na Neubergerjevi 19[1], gre za zaplembo zemljišča, ki je bilo leta 1948 vknjiženo kot družbena nepremičnina. Po odločbi Občinske skupnosti Ljubljana – Bežigrad z dne 12.7.1963, opr. št. 466-88/63-4, se kot imetnik pravice do uporabe vknjiži SGP Slovenija ceste Tehnika Obnova d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana. Zemljiškoknjižno sodišče je dne 25.11.2005 s sklepom zavrnilo predlog vknjižbe  lastninske pravice (Ivana) Janeza Janše, Brinje l/55, Grosuplje in leto dni pozneje dovolilo vknjižbo pridobitve lastninske pravice IMOS d.d. Branka Kastelica iz Grosuplja z dne 12.05.2006, ki pa se ni vpisal.

Na podlagi prodajne pogodbe št. BS 2/1 Kare II-463/90 z dne 22.3.1990, aneksa z dne 31.7.1990, notarskega zapisnika opr. št. SV 933/97 z dne 21.10.1997 s pogodbo o zamenjavi solastniškega deleža stanovanja z dne 28.8.1991, notarskega zapisnika opr. št. SV 569/03 z dne 16.7.2003 s pogodbo o zamenjavi lastniškega stanovanja z dne 5.10.1993, kupoprodajne pogodbe z dne 14.2.1994, prodajne pogodbe z dne 27.10.1997, prodajne pogodbe z dne 22.8.2003, kupoprodajne pogodbe št. 2590400086-2005-250 z dne 31.3.2005[2], sklenjene z IMOS d.d., ki jo je Janez Janša objavil jasno, ker je bila fiktivna, in kupoprodajno pogodb št. 2504000166250 z dne 5.1.2006 se vknjiži lastninska pravica za osebi z imenom Rožič Robert do 1/1, Cankarjeva 3, 2380 Slovenj Gradec, ki je postal vesel lastnik stanovanja, ki ga ni kupil.

Rožič Robert je bil dejansko vpisan kot lastnik šele 30.04.2011 z začetkom učinkovanja vpisa za nazaj od 29.03.2006. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpisa[3] za nepremičnino za ID znakom 2636-7816-11 je Robert Rožič, član stranke Janeza Janše, stanovanje dne 27.3.2013 »prodal« Andreju Mohoriču, Sernčeva ulica 6, Maribor. Na podlagi notarskega zapisa pogodbe o ustanovitvi osebne služnosti opr. št. SV 948/13 z dne 23.1.22013 se vknjiži brezplačna služnostna pravica stanovanja v korist Tamare Mohorič, in sicer za določen čas ter preneha 23.12.2018, ki ne obstaja. Andrej Mohorič je med tem umrl, zato je stanovanje na podlagi sklepa o dedovanju z dne 26.1.2018 opr. št. I D 1739/2017 Okrajnega sodišča v Mariboru, kar pomeni, da Andrej Mohorič ni živel v stanovanju, podedovala Pavlina Mohorič, Sernčeva ulica 6, 2000 Maribor, ki ne živi v stanovanju.

Glede na navedeno gre v primeru nepremičnine, ki je bila po pogodbi, sklenjeni med Janezom Janšo, ki ni bil lastnik, in IMOS d.d., ki je gospodarska družba, ki ne more biti kupec zasebne nepremičnine, ki ni predmet poslovanja, ki je po GURS vredna 118.950,00 EUR, kar 6-krat prodana za 91.125,76 EUR, od katere je bil plačan davek IMOS d.d., ki si ga je poračunal kot vstopni davek, čeprav ni bil lastnik in je nepremičnino, ki ni bila predmet poslovanja, takoj prodal Robertu Rožiču, ki je ni plačal, ki jo je prodal članu stranke SDS, ki v njej ni živel in je ni plačal, ker je ni imel komu, za davčno utajo v višini najmanj 6-krat 21.450 EUR oziroma 128.700 EUR in za premoženje nezakonitega izvora v višini 6-krat 91.125,76 EUR.

IMOS d.d. je polega tega stanovanja Janezu Janši domnevno »prodal« stanovanje na Komenskega ulici, vredno 300.000 EUR, in ga zamenjal za kmetijo na Silovi, vredno prav tako 300.000 EUR, ter vsaj 3-krat odkupil pašnik v Trenti za povprečno vrednost 135.000 EUR. Janša je za protiuslugo svojim ministrom naložil, da so od družbe IMOS d.d. odkupile stavbe, ki jih je gradila, v skupni vrednosti 160 milijonov EUR, ki jih niso imeli in so si jih sposodili od Hypo Leasing d.d., ki jo je prevzela družba HETA AR, ki so ji državni organi izplačali skupno 250 milijonov EUR, zaradi česar je popolnoma obvladovala vse davno zastarane terjatve Hypo Banke d.d., ki jih je po 20-letih »odprodala« Kostićevi hobotnici MK Group.

[1] Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige k.o. 2636 Bežigrad del stavbe 11.E, 3. nadstropje na Neubergerjevi 19, 1000 Ljubljana

[2] Kupoprodajna pogodba št. 2590400086-2005-250 z dne 31.3.2005, sklenjena med Janezom Janšo in IMOS d.d.

[3] Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za nepremičnino za del stavbe 2636-7816-11  za stanovanje št. 11 na Neubergerjevi 19, 1000 Ljubljana

 

TR za prispevke: Murekar Pavla, Polanškova 23 1000 Ljubljana, DE10 1001 1001 2621 2640 02, BIC NTSBDEB1