Kako so težnje v EU postale zlo

posted in: Novice | 0

Tudi meni je bilo v neizmerno čast, da sem že od leta 2001 lahko delala na implementaciji »tehnične« zakonodaje v slovenski pravni red. Ker sem mislila, da je za to potrebno znanje prava, sem na sedmo stopnjo tehnike začela študirati pravo (dodiplomski, podiplomski, magistrski in doktorski študij) in bila po 10 letih dela na ministrstvu za gospodarstvo odpuščena, ker moj nadrejeni ni razumel, da je predmet prenosa direktive o 90-dnevnih rezervah nafte v slovenski pravni red samo denar, ki ga mora zagotoviti država za njen nakup!

Moji starši so rojeni Slovenci. Ker se Slovenija z osamosvojitvijo ni rešila komunizma, so bili prepričani, da se bo to zgodilo z vstopom v EU leta 2004, zato sem jim morala prinesti iz Ljubljane zastavo Evropske unije, da so jo lahko 1. maja 2004 razobesili skupaj s slovensko.  Moji starši so me vzgojili v prepričanju, da si je treba vse zaslužiti z delom. Zato sem takoj po končanem pripravništvu odšla delat na projekt v Irak. Moj kontejner je bil tako blizu bojišča, da ga je vsaka topovska granata stresla. Pozneje sem delala na preboju cevi za tunel Karavanke nato pa še na projektu v Vzhodni Nemčiji in v Rusiji na Letališču Soči.

Moja plača v dinarjih je bila po vrnitvi v Slovenijo vredna komaj tisoč mark. Vseeno sem si uspela kupiti stanovanje v Ljubljani in ga opremiti, v katerem sem živela od leta 1992. Sodišče mi je stanovanje prodalo za polovično vrednost, kupnino, ki jo pobrala odvetnica bratove žene Tanja Koračin Bohar, pa nakazalo na moj transakcijski račun, ki je bil obremenjen z izvršbami denarnih kazni v višini 127.750 EUR! Po naročilu sodišča me je izvršitelj junija 2018 deložiral, opremo pa zavrgel samo zato, da mi pokažejo, da lahko.

Študij prava mi je dal primerjalni vpogled v pravne, pogodbene in politične okvire EU, ki je uničujoča za narode, kot smo Slovenci. Pogoji, pod katerimi vlada EU, so nesprejemljivi. Katerakoli premier v Sloveniji se je najprej okoristil sam, državljane pa prepustil pogubi. Usodo, ki sem jo doživela sama, delim s tisočimi državljanov Republike Slovenije, ki dnevno izgubljajo streho nad glavo. Slovenska sodišča imajo dva tisoč dražb nepremičnin na mesec, ki jih po smešni ceni vsiljujejo sorodnikom domnevnih dolžnikov in posebej v ta namen ustanovljenim pravnim osebam z več sto milijonskimi javnimi plačili, ki jih držav nima.

Slovenija nima stranke, ki bi bila sposobna prevzeti odgovornost za izboljšanje našega življenja.  Zato vas prosim, da težnjo, nagraditi prizadevanje preprostih ljudi, omogočanje sočutja in osvoboditev ljudi iz državnih spon posvetite nam, Slovencem in drugim državljanom Slovenije, ki brez vaše pomoči ne moremo preživeti.

 

S spoštovanjem,